Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 29.06.2017
Naslov: Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve - Ministrstvo za obrambo
Številka: 090-121/2017
Kategorija: Davčna tajnost, Osebni podatek, Poslovna skrivnost
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Organ je z odločbo v pretežnem delu ugodil zahtevi prosilca. Zoper odločbo se je pritožil eden od stranskih udeležencev, in sicer zoper del, v katerem je organ ugodil zahtevi prosilca v celoti in se nanaša na stranskega udeleženca. O pritožbi je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bil večji del zahtevanih podatkov relevanten pri dodeljevanju javnih sredstev za sofinanciranje dejavnosti društva ali zveze, ki deluje v javnem interesu na področju vojnih veteranov, zato so ti po mnenju IP javno dostopni, del podatkov pa po mnenju IP predstavlja poslovno skrivnost stranskega udeleženca.

 

ODLOČBA:

Številka: 090-121/2017/3

Datum: 30. 6. 2017

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa Tit Turnšek (v nadaljevanju: stranski udeleženec), z dne 1. 6. 2017, zoper odločbo Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-29/2017-9 z dne 26. 5. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi stranskega udeleženca z dne 1. 6. 2017 se delno ugodi in se 1. točka izreka odločbe Ministrstva za obrambo št. 090-29/2017-9 z dne 26. 5. 2017 delno odpravi v delu, ki se nanaša na Zvezo združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije ter se odloči: Organ mora v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti prosilcu vpogled v dokumentacijo Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije, ki jo je ta oddala na javni razpis MORS za sofinanciranje dejavnosti društev ali zvez, ki delujejo v javnem interesu na področju vojnih veteranov za leto 2017, na način, da v:

-       v elektronskem dopisu z dne 30. 1. 2017 (spremni dopis z dne 30. 1. 2017 k prošnji za podaljšanje roka) prekrije e-naslova javnih uslužbencev pod »To«;

-       v Vlogi na zadnji strani prekrije besedilo za »DRUGA PPRILOŽENA DOKAZILA«;

-       v Finančnem načrtu ZZB za vrednote NOB 2017 prekrije podatke, razen podatkov v vrstici pod »01 – Proračunska sredstva RS«.«.

 

2.     V preostalem delu se pritožba stranskega udeleženca zavrne.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

Obrazložitev:

 

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (v nadaljevanju: prosilec) je dne, 25. 4. 2017 zahtevalo vpogled v prijave drugih prejemnikov denarja na podlagi javnega razpisa MORS za sofinanciranje dejavnosti društev ali zvez, ki delujejo v javnem interesu na področju vojnih veteranov za leto 2017, objavljen 29. 11. 2016, in namenjen sofinanciranju veteranskih organizacij, ki delujejo v statusu društev z javnim interesom. Zahteval je vpogled v prijave Zveze veteranov Slovenije, Zveze policijskih veteranskih društev Sever in Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije. Kot pravna oseba, ki je sodelovala na razpisu in bila deležna državnega sofinanciranja, izkazujejo pravni interes za vpogled v prijave ostalih prejemnikov denarja iz naslova tega razpisa.

 

Organ je nato pozval organizacije, za katere je zahteval prosilec vpogled v njihove prijave. Stranskega udeleženca je tako pozval z dopisom št. 090-29/2017-4 z dne 9. 5. 2017 (v nadaljevanju: Poziv). V tem pozivu je med drugim navedel, da razpolaga z razpisno dokumentacijo in da informacije, ki jih ta vsebuje, sodijo med informacije javnega značaja, zato zadevo rešuje in postopa po ZDIJZ. Nadalje je navedel, da je naslovnik med prejemniki sredstev iz naslova javnega razpisa, zato ga kot izdelovalca prijavne dokumentacije v povezavi s 44. členom ZUP prosi, da sporoči, ali v njegovi prijavni dokumentaciji obstaja podatek, ki v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDIJZ predstavlja izjemo od prostega dostopa, oziroma da se kot stranski udeleženec izjasni, ali obstajajo zadržki za zavrnitev dostopa javnosti do zahtevanih informacij, v nasprotnem primeru bo prosilcu omogočen vpogled v zahtevano dokumentacijo.

 

Stranski udeleženec je z dopisom št. 400-1/17 z dne 11. 5. 2017 (v nadaljevanju: Odgovor) izrazil načelno stališče, da je dokumentacija lahko na vpogled vsakomur, saj za te podatke kot organizacija tudi odgovarjajo, vendar se jim z vidika prosilca poraja dvom o zlorabi pridobljenih podatkov z namenom javnega blatenja. Iz navedenega razloga se sklicuje na peti odstavek 5. člena ZDIJZ, saj bodo po njegovem mnenju pridobljene informacije služile zlorabi in škodovanju dobremu imenu organizacije. Prav tako nasprotuje vpogledu zaradi izjem po 6. členu ZDIJZ, in sicer se sklicuje na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki varuje osebne podatke, saj so kot nevladna organizacija dolžni zaščititi podatke svojih članov. Ker so med dokumentacijo tudi podatki o financah in davščinah, se sklicuje tudi na 5. alinejo prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj bi takšen vpogled lahko pomenil tudi kršitev zaupnosti davčne tajnosti za organizacijo. Iz navedenih razlogov tako ne soglašajo s vpogledom v dokumentacijo.

 

Organ je nato izdal odločbo št. 090-29/2017-9 z dne 26. 5. 2017 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilca delno ugodil na način, da mu omogoči vpogled v zahtevano dokumentacijo, pri čemer pa se iz dopolnjene vloge Zveze policijskih veteranskih društev Sever z dne 6. 2. 2017 (knjiženo v MO pod št. 093-88/2016-3) izloči priloga (tabela). Organ je namreč v postopku ugotovil, da priloga (tabela) vsebuje osebne podatke po prvi točki 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) in da niso podane splošne podlage za obdelavo teh osebnih podatkov, zato se je v skladu s 7. členom ZDIJZ odločil za uporabo delnega dostopa. Za izločitev tabele se je odločil, ker je ugotovil, da anonimizacija podatkov v tabeli ni smiselna, ker bi bila s prekritjem vseh varovanih osebnih podatkov dana prosilcu na vpogled le neizpolnjena tabela, takšen vpogled pa prosilcu ne bi prinesel nobenih smiselnih informacij in nobene dodane vrednosti, zaradi katere je vložil predmetno zahtevo.

 

Stranski udeleženec je nato z dopisom št. 400-1/17 z dne 1. 6. 2017 zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo. V pritožbi je povzel navedbe iz dopisa št. 400-1/17 z dne 11. 5. 2017 in kot pritožbeni razlog navedel, da se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil do razlogov, ki jih je navedel kot nestrinjanje z vpogledom v zahtevano dokumentacijo stranskega udeleženca.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo stranskega udeleženca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-29/2017-12 z dne 12. 6. 2017, poslal v odločanje IP. Organ je pritožbi priložil predmetno zahtevo, Poziv, Odgovor, izpodbijano odločbo ter dokumentacijo stranskega udeleženca v zvezi s predmetnim javnim razpisom (prijavo št. 093-87/2016-1 z dne 21. 12. 2016, zahtevo organa za dopolnitev prijave št. 093-87/2016-2 z dne 25. 1. 2017, prošnjo za podaljšanje roka št. 093-87/2016-3 z dne 30. 1. 2017, soglasje organa za podaljšanje roka št. 093-87/2016-4 z dne 31. 1. 2017, dopolnitev vloge št. 093-87/2016-5 z dne 9. 2. 2017 in vrednotenje organa št. 093-87/2016-6 z dne z dne 20. 2. 2017).

Organ ni seznanil prosilca s pritožbo, zato je IP posredoval pritožbo prosilcu, na podlagi četrtega odstavka 246. člena ZUP. V skladu z navedeno določbo pošlje organ druge stopnje pritožbo v odgovor morebitni stranki z nasprotnimi interesi in ji določi rok za odgovor, če tega ni storil že organ prve stopnje. IP je ugotovil, da je vročitev pritožbe prosilcu izkazana in da se prosilec ni odzval na pritožbene navedbe v postavljenem roku.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da stranski udeleženec izpodbija odločbo organa v tistem delu, v katerem je bil prosilcu omogočen vpogled v zahtevano dokumentacijo, ki se nanaša nanj.

 

IP nadalje ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ in da z zahtevano dokumentacijo razpolaga v materializirani obliki, sporno je, ali je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja po petem odstavku 5. člena ZDIJZ in, ali so zahtevane informacije, ki so predmet tega pritožbenega postopka, javno dostopne, glede na to, da se stranski udeleženec sklicuje na izjemi po 3. in 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP se v nadaljevanju najprej opredeljuje do instituta zlorabe pravice.

 

  1. Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja

 

Stranski udeleženec se sklicuje na določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ z utemeljitvijo, da bodo po njegovem mnenju prosilcu pridobljene informacije služile zlorabi in škodovanju dobrega imena stranskega udeleženca.

 

ZDIJZ ne določa konkretnih elementov oziroma kriterijev, ki predstavlja zlorabo pravice, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezni prosilec, so se pa za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi razvili kriteriji, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja, npr.:

-       ponavljajoče se vloge za isto zadevo (izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča) s pavšalnimi navedbami (Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3427/07-34 in U-I-287/07 z dne 6. 11. 2008);

-       zloraba pravice do pritožbe je med drugim podana tedaj, ko je pritožba očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh; z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami se tako ovira izpolnjevanje temeljnih nalog Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Sklep Ustavnega sodišča št. Up-448/12-11 z dne 21. 6. 2012);

-       vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic (Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009);

-       zaporedno vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev - vlog brez postulacijske sposobnosti (torej brez opravljenega pravniškega izpita oziroma brez zastopnika z opravljenim pravniškim državnim izpitom), ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj (Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 76/2014 z dne 24. 2. 2014);

-       vztrajanje pri izterjavi bagatelnega zneska, torej ob dejanskem obstoju terjatve v višini enega centa, ko upnik vztraja pri izvršbi za bagatelni znesek le zato, da bi dosegel povračilo nepotrebnih stroškov, ki so mu nastali zaradi zastopanja po odvetniku (plačila sodnih taks je bil oproščen, dolžnik pa povrnitve stroškov ni zahteval), saj razumnih razlogov za vztrajanje ne navaja, to pa je zloraba procesne pravice (Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Izvršilni oddelek, št. II Ip 1002/2009 z dne 13. 5. 2009);

-       z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih, z več deset vloženimi zahtevami za dostop do izrazito obsežne količine dokumentov in več kot 300 elektronskimi sporočili, poslanimi odgovorni osebi za dostop do informacij javnega značaja, v obdobju enega leta, kar predstavlja izjemno število vlog, večinoma z žaljivo vsebino, posredovanje tudi drugim državnim organom,… (Sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013).

 

V obravnavanem primeru gre za eno zahtevo, ki jo je prosilec posredoval organu, in o kateri je organ odločil z izpodbijano odločbo, česar po mnenju IP ni mogoče oceniti kot pretiranega vlaganja vlog oziroma zahtev. Prav tako ni mogoče ugotoviti, da gre za ponavljajoče se vlaganje očitno neutemeljenih procesnih zahtevkov z zgolj pavšalnimi navedbami. Zahteva je vezana na dokumentacijo določenega javnega razpisa, zaključenega v tem letu, konkretno opredeljena, z navedenimi razlogi za vpogled, in kot takšno jo je prepoznal tudi organ. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da so posamezni dokumenti oziroma podatki absolutno javno dostopni (poraba javnih sredstev) in zahtevo za takšne podatke je težko opredeliti kot neutemeljeno, če ni podan še kakšen drug element, ki kaže na zlorabo pravice.

 

Prav tako ni mogoče ugotoviti, da zahtevani podatki vplivajo na dolžnost in pravico organa, da opravlja svoje delo samostojno v okviru in na podlagi Ustave in zakonov, ter posledično na pravice tretjih oseb, udeleženih v drugih postopkih, ki jih vodi organ. V obravnavanem primeru tako ni mogoče ugotoviti, da gre za tolikšen obseg dokumentacije, katerega priprava bi ohromila delo organa. Ob tem pa IP še navaja, da je tudi posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa. Zahteva prosilca po oceni IP tudi ni žaljiva in nespoštljiva ter ne vsebuje negativnih vrednostnih sodb, provokacij oziroma ni šikanozna.

 

IP ob navedenem poudarja, da organ, na katerem je dokazno breme, dejstev, ki bi utemeljevala zlorabo pravice dostopa v obravnavanem primeru ni niti zatrjeval niti izkazoval, ampak je zahtevi prosilca v pretežnem delu celo ugodil. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo zahteve prosilca obravnaval v skladu z določbami ZDIJZ.

 

IP po preučitvi zadeve tako zaključuje, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja, torej s svojim ravnanjem očitno prestopil meje pravice dostopa do informacije javnega značaja in posegel v pravice organa in njegovih zaposlenih. Ker po mnenju IP v obravnavanem primeru prosilec ni zlorabil pravice dostopa do informacij javnega značaja, se IP v nadaljevanju opredeljuje do zahtevane dokumentacije in morebitnega obstoja izjem, ki onemogočajo dostop do zahtevane dokumentacije (v celoti ali delno).

 

  1. Informacije javnega značaja

 

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da iz definicije informacije javnega značaja izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1.   informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2.   organ mora z njo razpolagati,

3.   nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Kot že navedeno, v obravnavanem primeru ni sporno, da so predmet zahteve informacije javnega značaja. Predmet presoje IP so tako dokumenti v zvezi s prijavo stranskega udeleženca na Javni razpis za sofinanciranje društev ali zvez, ki delujejo v javnem interesu na področju vojnih veteranov, za leto 2017, št. 093-71/2016-1 z dne 29. 11. 2016 (v nadaljevanju: Javni razpis), ki ga je objavil organ na svojih spletnih straneh. IP je z vpogledom v predmetno dokumentacijo ugotovil, da obsega:

-       vlogo stranskega udeleženca za sofinanciranje dejavnosti društva ali zveze, ki deluje v javnem interesu na področju vojnih invalidov za leto 2017 št. 093-87/2016-1 (v nadaljevanju: Vloga): podatke o vlagatelju, programu društva in podatkih o posameznih dogodkih v letu 2017, organiziranju različnih oblik dela z mladimi, skrbi za spominska obeležja in posameznih dogodkih, izdajanju publikacij in glasil ter seznanjanje javnosti z delovanjem društva prek spletne strani, mednarodni dejavnosti z navedbo podatkov o dogodkih, pa tudi podatke o številu članov (skupno in po posameznih društvih) in premoženju (najetih in lastniških prostorih); priložena je izjava o sprejemu razpisnih pogojev in resničnosti podatkov ter Finančni načrt za leto 2017 in Program dela za leto 2017;

-       zahtevo organa za dodatna pojasnila v zvezi z zgoraj navedeno vlogo št. 093-87/2016-2;

-       prošnjo stranskega udeleženca za podaljšanje roka za dodatna pojasnila z dne 30. 1. 2017 z elektronskim spremnim dopisom z dne 30. 1. 2017 (093-87/2016-3) in odgovor organa št. 093-87/2016-4 z dne 31. 1. 2017 št. 093-87/2016-4);

-       dodatna pojasnila stranskega udeleženca št. 093-87/2016-5;

-       pregled vrednotenja vloge stranskega udeleženca št. 093-87/2016-6.

 

Nadalje je IP z vpogledom v Javni razpis ugotovil, da je moralo društvo oziroma zveza društev v primeru prijave izpolniti vlogo za sofinanciranje dejavnosti društva ali zveze, ki deluje v javnem interesu na področju vojnih veteranov, in da je obrazec vloge dostopen v Prilogi 2 Pravilnika o merilih za sofinanciranje dejavnosti društev ali zvez vojnih veteranov (Uradni list RS, št. 5/15 in 89/15; v nadaljevanju: Pravilnik o merilih), v času Javnega razpisa pa je bil dostopen tudi na spletnih straneh organa in pri kontaktnih osebah organa. Iz Javnega razpisa izhaja tudi, da so bile vloge za sofinanciranje ovrednotene s številom točk na podlagi meril za izračun sofinanciranja, ki jih opredeljuje Pravilnik o merilih. Vloge so morale biti izpolnjene dosledno v skladu z veljavnimi merili, oziroma pri vsaki načrtovani aktivnosti so morali biti izpolnjeni vsi zahtevani podatki. Sofinancirajo se samo aktivnosti, vezane na obdobje, ki ga opredeljuje 2. člen Zakona o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 101/06 – Odl. US, 40/12 – ZUJF in 32/14) in so vezane na osnovno poslanstvo posameznega vlagatelja (4. člen Pravilnika o merilih). Kot izhaja iz določenega obrazca vloge, morajo biti vlogi priložene tudi določene priloge, in sicer letni program delovanja v javnem interesu in finančni načrt za prihodnje leto z oceno višine lastnih sredstev in drugih sofinancerjev. Iz navedenega izhaja, da je vsebina vloga določena z veljavnimi predpisi in je obvezna sestavina prijave za sofinanciranje dejavnosti navedenih društev.

 

Kot že navedeno, obsega Vloga program, podatke o številu članov in premoženju društva. Navedena vsebina je relevantna iz razloga, ker se v skladu s Pravilnikom o merilih sredstva za sofinanciranje dejavnosti društev zagotavljajo v okviru državnega proračuna in dodeljujejo na podlagi programa, števila članov in premoženja društva (prvi odstavek 2. člena). Glede meril določa Pravilnik o merilih v 3. členu, da se pri sofinanciranju dejavnosti društev razpoložljiva proračunska sredstva razdelijo v naslednjem razmerju:

-       70 odstotkov sredstev glede na programe društev;

-       25 odstotkov sredstev glede na število članov društev;

-       5 odstotkov sredstev glede na premoženje društev.

Določa pa tudi, da so merila za izračun sofinanciranja dejavnosti društev določena v prilogi 1, ki je sestavni del Pravilnika o merilih. Vrednotenje programa nadalje opredeljuje Pravilnik o merilih v 4. členu, članstvo v 5. členu ter premoženje društva v 6. členu. Pri vrednotenju premoženja društva se upošteva uporaba nepremičnin za nepridobitno dejavnost društva, ki je namenjena razvoju področij, za katera je društvo pridobilo status društva, ki deluje v javnem interesu (6. člen Pravilnika o merilih).

 

Merila za izračun sofinanciranja dejavnosti društev vojnih veteranov (v nadaljevanju: Merila) določajo torej merila za izračun sofinanciranja, in sicer glede na:

  1. program društva:

-       razvijanje in spodbujanje domoljubja ter ohranjanje zgodovinskih izročil s spominskimi svečanostmi, proslavami, komemoracijami, okroglimi mizami, pohodi in drugimi obeleževanji pomembnih dogodkov, krajev in osebnosti iz slovenske zgodovine in s področja poslanstva društva,

-       organiziranje različnih oblik dela z mladimi,

-       skrb za spominska obeležja,

-       izdajanje publikacij in glasil ter seznanjanje javnosti z delovanjem društva prek spletnih strani,

-       mednarodno dejavnost,

  1. število članov;
  2. premoženje društva.

 

Vsi ti predhodno navedeni podatki so torej relevantni pri dodeljevanju javnih sredstev za sofinanciranje dejavnosti društva ali zveze, ki deluje v javnem interesu na področju vojnih veteranov, zato so ti po mnenju IP javno dostopni. Te podatke obsega tudi predmetna vloga. Ker so bila na podlagi ovrednotene Vloge, ki obsega predhodno navedene podatke v skladu s Pravilnikom in Merili, dodeljena stranskemu udeležencu javna sredstva, so podatki javno dostopni. Podatki o porabi javnih sredstev so namreč absolutno javni podatki, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Glede na to, da se stranski udeleženec sklicuje tudi na izjemo po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere podatki davčne tajnosti niso dostopni javnosti, se IP v nadaljevanju obrazložitve te odločbe najprej opredeljuje do te izjeme.

 

  1. Podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek

 

Organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek (5. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

 

Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15 in 63/16; v nadaljevanju: ZDavP-2) določa načelo tajnosti podatkov v členu 8, v skladu s katerim se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. Varovanje podatkov ZDavP-2 nadalje konkretneje ureja v V. poglavju. Kot davčna tajnost so opredeljeni podatki, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter drugi podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ, za davčno tajnost pa ne šteje davčna številka poslovnih subjektov, kot so opredeljeni z zakonom, ki ureja poslovni register (15. člen ZDavP-2). V skladu s 16. členom ZDavP-2 so zavezani varovati davčno tajnost uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov, in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom, niti jih ne smejo same uporabljati ali omogočiti, da bi jih uporabljale tretje osebe.

 

Pojem davčne tajnosti je torej v celoti vezan na davčni postopek. Na navedeno kaže tudi načelo tajnosti postopka iz zgoraj omenjenega 8. člena ZDavP-2, po katerem se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. Načelo tajnosti podatkov ščiti zavezanca za davek pred razkritjem njegovega materialnega položaja, ki je razviden iz davčnih podatkov, ali se o njem lahko sklepa.

 

ZDavP-2 v prvem odstavku 17. člena določa, da mora biti vsak podatek oziroma vsak dokument ali zbirka podatkov, ki vsebuje podatke, ki so davčna tajnost, vidno označen kot tak, razen, če minister, pristojen za finance, s predpisom iz petega odstavka tega člena določi drugače. Tudi ta določba kaže, da je pojem davčne tajnosti vezan na davčni postopek.

 

Iz navedenih določb tako izhaja, da v obravnavanem primeru predmetna izjema ne pride v poštev, ker zahtevani dokumenti niso dokumenti iz davčnega postopka, s katerimi razpolaga davčni organ in ne ustrezajo definiciji podatkov po prvem odstavku 15. člena ZDavP-2, in kot taki tudi niso označeni kot davčna tajnost.

 

  1. Osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov

 

Glede na to, da se stranski udeleženec sklicuje tudi na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju presojal tudi obstoj te izjeme. V utemeljitev je stranski udeleženec navedel, da so kot nevladna organizacija dolžni zaščititi osebne podatke svojih članov.

 

Organ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme tako napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1), ki predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, določene v 38. členu Ustave, ki v prvem odstavku navedenega člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. ZVOP-1 je namreč krovni zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov.

 

ZVOP-1 v prvi in drugi točki 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, in da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, način identifikacije pa ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. V skladu s tretjo točko prej navedenega člena pomeni obdelavo osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).

 

Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek 8. člena ZVOP-1).

Pravna podlaga za obdelavo podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, je določena v 9. členu ZVOP-1;

»(1) Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.

(2) Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.«.

 

Pri ugotavljanju, ali so v zahtevanih dokumentih osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je potrebno ugotoviti:

-       ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka po 6. členu ZVOP-1 in

-       ali za razkritje osebnega podatka obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1.

 

IP je v vpogledom v zahtevane dokumente ugotovil, da dokumenti obsegajo določene osebne podatke kot so ime, priimek in funkcija zastopnika in generalnega sekretarja stranskega udeleženca, pa tudi imena in priimke ter e-naslove javnih uslužbencev v dokumentih organa.

 

Imena in priimki fizičnih oseb, njihova delovna mesta, telefonske številke, službeni elektronski naslovi, podpisi,…, so nedvomno osebni podatki, vendar je v zvezi s to izjemo potrebno v obravnavanem primeru, ko gre za javne uslužbence in porabo javnih sredstev, upoštevati 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu z navedeno določbo so podatki o porabi javnih sredstev ali podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače, absolutno javno dostopni.

 

IP je tako ugotovil, da je za razkritje posameznih osebnih podatkov podana podlaga v zakonu, v smislu prvega ostavka 9. člena ZVOP-1. Javno dostopni so podatki o imenu in priimku javne uslužbenke, ki je navedena v elektronskem dopisu z dne 30. 1. 2017 (prejemnica dopisa na vrhu dokumenta), v soglasju za podaljšanje roka št. 093-87/2016-4 z dne 31. 1. 2017 pa ime, priimek in delovno mesto uslužbenca, ki je dokument pripravil, ter ime, priimek in delovno mesto podpisnika dokumenta. Ob tem IP še navaja, da so tudi podpisi javnih uslužbencev na dokumentih organa podatki, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, javni uslužbenci so na namreč teh dokumentih podpisani kot odgovorne osebe, v okviru opravljanja nalog iz njihovega delovnega področja. Nadalje je IP ugotovil tudi, da vsebuje prej navedeni elektronski dopis varovane osebne podatke, in sicer e-naslova dveh javnih uslužbencev, ki ju mora organ prekriti v skladu s točko 1 izreka te odločbe.

 

Kot varovanih osebnih podatkov pa ni mogoče šteti osebnih podatkov družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Navedeni podatki so javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – Odl. US, 82/13 in 55/159), Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/06,  33/07 – ZSReg-B in 19/15) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H in 17/15). Ime in priimek ter funkcija zastopnika stranskega udeleženca tako ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov.

 

Prav tako niso varovani osebni podatki o imenu in priimku ter funkciji generalnega sekretarja stranskega udeleženca, saj so ti podatki javno objavljeni na spletnih straneh stranskega udeleženca. Na spletnih straneh stranskega udeleženca je javno dostopna tudi telefonska številka, ki je navedena v Vlogi.

 

Posamezni osebni podatki tako niso varovani, glede varovanih osebnih podatkov članov stranskega udeleženca (ki jih navaja stranski udeleženec, čeprav jih konkretno ne opredeljuje), pa je IP ugotovil, da jih zahtevani dokumenti ne obsegajo. IP je tako presojal še možnost delnega dostopa do podatkov v zahtevanih dokumentih.

 

Institut delnega dostopa ureja ZDIJZ v 7. členu, v skladu s katerim se zahtevane informacije izločijo iz dokumenta ter se prosilca seznani z vsebino, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije javnega značaja in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, se tako prosilcu omogoči delni dostop do posameznih zahtevanih dokumentov. Pri tem se upošteva tudi Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju Uredba). 19 člen Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:

1.     na kopiji fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki,

2.     v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki.

Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek 19. člena Uredbe).

 

V skladu z navedenimi določbami 7. člena ZDIJZ in Uredbe je IP odločil o delnem dostopu do zahtevanih podatkov na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

  1. Podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe

 

Glede na to, da je stranski udeleženec nasprotoval razkrivanju zahtevanih podatkov v celoti, je IP nadalje ugotovil, da obsega Finančni načrt za leto 2017 (v nadaljevanju: Finančni načrt) posamezne podatke, ki bi lahko predstavljali poslovno skrivnost stranskega udeleženca. Gre za podatke o prihodkih, ki niso samo proračunska sredstva RS, kot npr. donacije – subvencije, pa tudi podatke o odhodkih (materialni stroški, storitve, ostali stroški, amortizacija, stroški dela, drugi osebni prejemki zaposlenih, odhodki za delo organov zveze, odhodki za izvajanje nalog javnega interesa, odhodki za pogodbeno uresničevanje javnega interesa, odhodki za posebne in nepredvidene projekte). V manjšem obsegu na koncu dokumenta pa tudi Vloga (odstotke posameznih prihodkov, višino prihodkov in odhodkov).

 

ZGD-1 ureja pojem poslovne skrivnosti in varstvo poslovne skrivnosti v določbah členov 39 in 40. ZGD-1 tako v določbah člena 39 določa:

»(1) Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost.

(2) Ne glede na to ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov.

(3) Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.«.

ZGD-1 torej razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost.

 

Družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost s pisnim sklepom iz prvega odstavka prejšnjega člena, podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, pa morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost (prvi in drugi odstavek 40. člena ZGD-1).

 

V obravnavanem primeru gre sicer za podatke društva oziroma zveze društev in ne za gospodarsko družbo, za katero ureja poslovno skrivnost ZGD-1, zato se IP najprej opredeljuje do tega vprašanja. Podrobneje se je do tega vprašanja IP opredelil že v odločbi št. 021-99/2007/65 z dne 16. 6. 2008, zato se v obravnavanem primeru nanjo sklicuje in jo povzema. Po mnenju IP je potrebno ureditev poslovne skrivnosti po ZGD-1 razlagati širše. Mogoče je namreč, da tudi drugi pravni subjekti, ne le gospodarske družbe, nastopajo na trgu v konkurenčnih razmerah. Nezmožnost zavarovanja pomembnih podatkov takšnih oseb bi poslabšala njihov položaj v tekmovanju z drugimi subjekti na istem trgu. Stališču IP pritrjuje tudi dr. Urška Prepeluh v doktorski disertaciji Pravica dostopa do informacij javnega značaja (leto 2004, stran 207), ko navaja, da obstajajo dejstva, ki potrjujejo, da imajo lahko tudi subjekti civilne družbe, ki se v pretežnem delu svojega delovanja sploh ne ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, poslovne skrivnosti. Takšni primeri so npr. društva, nevladne organizacije ali verske skupnosti, ki lahko zlasti, kadar se prijavljajo na razpise za subvencije javnega sektorja, le temu posredujejo podatke o svojem članstvu, dejavnostih, finančnem položaju, ipd. Za varovanje zaupnih informacij teh subjektov je tako mogoče analogno uporabiti določbe ZGD. Dr. Urška Prepeluh v disertaciji še poudarja, da načeloma ni razlogov za razlikovanje teh subjektov glede na njihovo statusno-pravno organiziranost, vendar pa mora za priznanje poslovne skrivnosti zainteresirani izkazati obstoj pogojev, ki jih določa ZGD. Poslovna skrivnost so namreč lahko le tisti podatki, katerih razkritje bi vplivalo na konkurenčni položaj subjekta na trgu.

 

ZGD-1, kot že navedeno, razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Glede na to, da ZGD-1 pri opredelitvi poslovne skrivnosti določa tudi objektivni kriterij, je IP dolžan presoditi zahtevane dokumente tudi po uradni dolžnosti, torej je dolžan presoditi, ali ti vsebujejo tudi podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. ZGD-1 namreč določa tudi, da morajo podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost.

 

Ob navedenem IP navaja, da stranski udeleženci niso gospodarske družbe in da imajo lahko, kot društva, ki delujejo v javnem interesu, poslovno skrivnost le izjemoma. V skladu z Zakonom o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZDru-1) namreč namen ustanovitve društva ni pridobivanje dobička, delovanje društev pa je javno (tretji in četrti odstavek 1. člena). Cilj delovanja društev tako ni delovanje na trgu. Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon, pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji, kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti (prvi odstavek 25. člena). ZDru-1 v 30. členu opredeljuje tudi društva, ki se jim lahko podeli status društva, ki deluje v javnem interesu. V obravnavanem primeru gre za sofinanciranje dejavnosti društva ali zveze, ki deluje v javnem interesu na področju vojnih veteranov. Delovanje društev, ki delujejo v javnem interesu, ni samo v interesu članov tega društva, ampak tudi v interesu širše družbe, saj je to delovanje splošno koristno.

 

Upoštevaje predhodno navedeno je IP ugotovil, da bi bilo mogoče podatke o sestavi prihodkov, višini prihodkov in odhodkov v Vlogi, pa tudi podatke Finančnega načrta opredeliti kot poslovno skrivnost, razen podatka o višini prihodka iz proračunskih sredstev. Po oceni IP bi namreč lahko nastala stranskemu udeležencu škoda ob razkritju podatkov o dohodkih donatorjev oziroma sponzorjev, lastnih ter drugih prihodkov, storitvah, stroških dela,… Gre namreč za podatke, ki kažejo na položaj stranskega udeleženca, ki lahko prav tako vpliva na položaj subjekta na trgu. IP je tako zaključil, da gre za poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 v zaključku Vloge in Finančnem načrtu, razen o višini prihodkov iz proračunskih sredstev, ter odločil o delnem dostopu v skladu z predhodno navedenimi določbami 7. člena ZDIJZ in Uredbe, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Ob tem IP ponovno poudarja, da so bila za dodelitev sredstev po Javnem razpisu relevantna tri merila, in sicer program društva (70%), število članov (25 %) ter v manjšem obsegu premoženje društva (5 %). Kot že navedeno, so ti podatki javni in jih iz tega razloga ni mogoče opredeliti kot poslovno skrivnost.

Glede pritožbenih navedb stranskega udeleženca, da sicer nimajo zadržkov do vpogleda v dokumentacijo, ki se nanaša nanj, vendar se mu iz vidika načina delovanja organizacije, ki je podala zahtevo za vpogled, poraja utemeljen dvom o zlorabi pridobljenih podatkov z namenom javnega blatenja, pa IP navaja, kot sledi. Pravni interes prosilca po ZDIJZ ni relevanten. Zahtevo za dostop do informacij javnega značaja lahko namreč vloži vsaka fizična ali pravna oseba, informacija javnega značaja, ki je javno dostopna, je namreč dostopna vsakomur ne glede na interes posameznika. IP v pritožbenem postopku tako presojal, ali so izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja, in če so, ali so zahtevane informacije javnega značaja javno dostopne (v celoti ali delno).

 

  1. Sklepno

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Ker je organ na prvi stopnji zmotno uporabil materialno pravo, je IP, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, izpodbijano odločbo delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo, kot izhaja iz točke 1 izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka