Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 26.02.2015
Naslov: Združenje v gibanju OPS-osveščeni prebivalci Slovenije - Državno pravobralnistvo Republike Slovenije
Številka: 090-255/2014
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Osebni podatek, Notranje delovanje organa, Ostali sodni postopki
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

V obravnavani zadevi je prosilec zahteval dostop do dokumentacije organa, iz katere bodo razvidni poteki in končni izidi izvensodnih poravnav oziroma izidi mediacijskih postopkov za pravne in fizične osebe, ki so potekali in se zaključili v zadnjih 7-ih letih, in na katerih zakonskih podlagah je bila odškodnina določena, izplačana ter v kakšnih denarnih zneskih ali drugih nadomestilih za popravo škode. Prosilec je zahteval tudi vpogled v dokumentacijo, iz katere je razvidno, kolikokrat in zoper koga je organ v zadnjih 7-ih letih sprožil odškodninske zahtevke, ko je šlo za oškodovanje davkoplačevalcev zaradi izplačila odškodnin pravnim ali fizičnim osebam, ki so jih povzročili delavci v državnih organih ali službah. Organ je zahtevo v celoti zavrnil, ker s takšno zbirko ne razpolaga. V pritožbenem postopku je Informacijski pooblaščenec ugotovil, da organ vodi informacijski sistem Vpisniki, iz katerega je mogoče na enostaven način izločiti spise, ki so se zaključili z »izvensodno poravnavo«, kar pomeni, da v tem delu ne gre za novo zbirko. Pritožbi prosilca je v tem delu ugodil in organu naložil posredovanje dokumentov v obliki delnega dostopa. Drugače je pri drugih vpisnikih, ki te izbire »izvensodna poravnava« nimajo in bi iskanje po kriterijih, kot jih zahteva prosilec, dejansko pomenilo ustvarjanje nove zbirke, česar pa na podlagi ZDIJZ organ ni dolžan storiti. Prav tako je Informacijski pooblaščenec na ogledu in camera ugotovil, da organ ne razpolaga z informacijo, iz katere je razvidno, kolikokrat in zoper koga je organ v zadnjih 7-ih letih sprožil odškodninske zahtevke, ko je šlo za oškodovanje davkoplačevalcev zaradi izplačila odškodnin pravnim ali fizičnim osebam, ki so jih povzročili delavci v državnih organih ali službah. Organ namreč ne razpolaga s šifrantom, ki bi omogočal iskanje po kriterijih, ki jih je postavil prosilec v svoji zahtevi, zato bi tovrstno iskanje po spisih organa dejansko pomenilo ustvarjanje nove zbirke, česar pa na podlagi ZDIJZ organ ni dolžan storiti.

 

ODLOČBA:

Številka: 090-255/2014/12
Datum: 26. 2. 2015


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. čl. ter 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 20. 10. 2014,        (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 6. 10. 2014, št. DP-2 GSDP-34/2014-4, Republike Slovenije, Državnega pravobranilstva, Šubičeva 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločba Republike Slovenije, Državnega pravobranilstva z dne 6. 10. 2014, št. DP-2 GSDP-34/2014-4 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled v naslednje dokumente iz »končane zadeve, iz vpisnika P ter ESČP, »od 1.1.2008 do 8.9.2014, z rešitvijo »izvensodna poravnava«:
1.    opr. št. CE-P-B001-31/2013-CE - DOGOVOR, v katerem je dolžan prekriti:
-    EMŠO, naslov, davčno številko javnega uslužbenca,
-    II, IV, V, VI točko.
2.    opr. št. CE-P-B003-156/2012-CE – IZVENSODNA PORAVNAVA, v kateri je dolžan prekriti:
-    celotno I. točko, razen četrte, osme in devete alineje prve točke,
-    II:, III; in IV. točko.
3.    opr. št. CE-P-B003-36/2012-CE - IZVENSODNA PORAVNAVA, v kateri je dolžan prekriti:
-    ime in priimek pri besedi »zastopa« drugopogodbene stranke ter naslov in EMŠO drugopogodbene stranke,
-    od 1. člena do 10. člena ter 12, 14. in 15. člen.
4.    opr. št. CE-P-B003-45/2012-CE - IZVENSODNA PORAVNAVA, v kateri je dolžan prekriti:
-    roj. datum, EMŠO, naslov prejemnika sredstev,
-    od pete do osme točke.
5.    opr. št. KR-P-DVS2-67/2011-KR - IZVENSODNA DELNA PORAVNAVA, v kateri je dolžan prekriti
-    ime in priimek pri besedi »zastopa« drugopogodbene stranke,
-    celotno prvo točko, razen šeste (zadnje) alineje ter tretjo in četrto točko.
6.    opr. št. LJ-P-A008-1333/2010-LJ - IZVENSODNA PORAVNAVA, v kateri je dolžan prekriti:
-    naslov, davčno številko zavezanca,
-    celotno prvo, tretjo in četrto točko.
7.    opr. št. LJ-P-A037-275/2013-LJ - IZVENSODNA PORAVNAVA, v kateri je dolžan prekriti:
-    ime in priimek pri besedi »zastopa« drugopogodbene stranke,
-    celotno prvo točko, razen šeste (zadnje) alineje ter tretjo in četrto točko.
8.    opr. št. LJ-P-A048-970/2012-LJ - IZVENSODNA PORAVNAVA, v kateri je dolžan prekriti:
-    ime in priimek pri besedi »zastopa« drugopogodbene stranke,
-    celotno drugo, tretjo in četrto točko.
9.    opr. št. LJ-P-AP20-765/2011-LJ - SPORAZUM, v katerem je dolžan prekriti:
-    ime in priimek osumljenca.
10.    opr. št. LJ-P-AP20-805/2011-LJ - IZVENSODNA PORAVNAVA, v kateri je dolžan prekriti:
-    naslov, davčno številko tožeče stranke,
-    od druge do pete točke.
11.     opr. št. LJ-P-AP20-929/2011-LJ - IZVENSODNA PORAVNAVA, v kateri je dolžan prekriti:
-    naslov, davčno številko tožeče stranke,
-    od druge do pete točke.
12.    opr. št. MB-P-E001-57/2013-MB -  IZVENSODNA PORAVNAVA, v kateri je dolžan prekriti:
-    pri »uvodoma ugotavljata«: ime in priimke dolžnika in opr. številko izvršilnega postopka ter opr. številko sklepa okrajnega sodišča,
-    opr. številko izvršilnega sodišča v prvi točki,
-    od druge do četrte točke.
13.    opr. št. PT-P-I001-12/2009-PT - SPORAZUM, v katerem je dolžan prekriti:
-    ime in priimek, roj. datum in naslov osumljenca.
14.    opr. št. PT-P-I001-46/2010-PT - SPORAZUM, v katerem je dolžan prekriti:
-    naziv oz. funkcijo, ime in priimek, roj. datum in naslov odgovorne osebe pravne osebe osumljenca.
15.    opr. št. LJ-E-A003-413/2013-LJ,– PORAVNAVA, v katerem je dolžan prekriti:
-    EMŠO, naslov in davčno številko drugopogodbene stranke,
-    celotno prvo točko, razen šeste in sedme alineje ter tretjo, četrto in peto točko.
16.    opr. št. LJ-E-A003-567/2013-LJ - PORAVNAVA, v katerem je dolžan prekriti:
-    EMŠO, naslov in davčno številko drugopogodbene stranke,
-    celotno prvo točko, razen šeste in sedme alineje ter tretjo, četrto in peto točko.

2.     V delu, v katerem je prosilec zahteval:
-    dokumentacijo, iz katere je razvidno, kolikokrat in zoper koga je organ v zadnjih 7-ih letih sprožil odškodninske zahtevke, ko je šlo za oškodovanje davkoplačevalcev zaradi izplačila odškodnin pravnim ali fizičnim osebam, ki so jih povzročili delavci v državnih organih ali službah,
-    podatke, ki jih mora organ v posredovanih dokumentih, v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe, prekriti,

se pritožba zavrne.

3.    Posebni stroški v tem postopku niso nastali.


OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 8. 9. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zahteval je, da mu organ v skladu z 39. členom Ustave RS omogoči vpogled v dokumentacijo organa, iz katere bodo razvidni poteki in končni izidi izvensodnih poravnav oziroma izidi mediacijskih postopkov za pravne in fizične osebe, ki so potekali in se zaključili v zadnjih 7-ih letih, in na katerih zakonskih podlagah je bila odškodnina določena, izplačana ter v kakšnih denarnih zneskih ali drugih nadomestilih za popravo škode. Prosilec je zahteval tudi vpogled v dokumentacijo, iz katere je razvidno, kolikokrat in zoper koga je organ v zadnjih 7-ih letih sprožil odškodninske zahtevke, ko je šlo za oškodovanje davkoplačevalcev zaradi izplačila odškodnin pravnim ali fizičnim osebam, ki so jih povzročili delavci v državnih organih ali službah.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 6. 10. 2014, št. DP-2 GSDP-34/2014-4, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. 

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ glede zahteve prosilca za vpogled v dokumentacijo organa, iz katere bodo razvidni poteki in končni izidi izvensodnih poravnav oziroma izidi mediacijskih postopkov, navedel, da zastopa Republiko Slovenijo tudi v primeru mediacij, zato informacija izvira iz delovnega področja organa (zahteva izpolnjuje prvi pogoj, določen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ). Vpogleda v te zadeve pa ni mogoče omogočiti, ker nista izpolnjena druga dva pogoja, določena v 4. členu ZDIJZ, saj organ z informacijo javnega značaja, na podlagi katere bi prosilcu glede te zahteve lahko ugodilo, ne razpolaga. Informacijo javnega značaja namreč predstavlja zgolj dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Da bi organ prosilcu lahko omogočil vpogled v dokumentacijo organa, iz katere bodo razvidni poteki in končni izidi izvensodnih poravnav oziroma izidi mediacijskih postopkov, ki so potekali in se zaključili v zadnjih sedmih letih, in na katerih zakonskih podlagah je bila odškodnina določena, izplačana ter v kakšnih denarnih zneskih ali drugih nadomestilih za popravo škode, bi moral ustvariti novo zbirko podatkov, tj. seznam zadev, v katerih je potekal mediacijski postopek, saj s takšno zbirko ne razpolaga (takšna zbirka ne obstaja), kar pomeni, da drugi in tretji pogoj, določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, nista izpolnjena. V konkretni zahtevi torej ne gre za informacijo javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ, saj prosilčeva zahteva izpolnjuje le prvega od treh osnovnih pogojev, da o informaciji javnega značaja sploh lahko govorimo, medtem ko kriterij materializirane oblike ni izpolnjen (tako tudi Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Mariboru v sodbi opr. št. II U 79/2009 z dne 20. 1. 2010). V skladu z določbami ZDIJZ prost dostop do informacij javnega značaja ni namenjen prisili ustvarjanju informacij oziroma organi, ki so zavezani k posredovanju informacij javnega značaja, niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca (glej tudi prej citirano sodbo). Organ pa je, čeprav je ugotovil, da prosilčeva zahteva ne izpolnjuje pogojev, ki v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ določajo, kaj je informacija javnega značaja, tudi preizkusil, ali v zvezi z zahtevo prosilca obstaja katera od izjem, določenih v prvem odstavku 6. členu ZDIJZ. Ugotovil je, da zahteva prosilca sodi med izjeme, določene v 6. členu ZDIJZ, in sicer v dveh točkah: v skladu z 8. točko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali dragega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi; v skladu z 11. točko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Izvensodne poravnave oziroma mediacijski postopki so lahko del katerih koli pravnih postopkov, razkritje poteka postopkov pa bi škodovalo njihovi izvedbi. S tem bi se lahko razkrila celotna strategija zastopanja Republike Slovenije, poleg tega bi razkrivanje poteka dogovarjanja oziroma poteka mediacije povzročilo tudi motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, zato prosilčeva zahteva sodi med izjemi, opredeljeni v 8. in 11. točki 6. člena ZDIJZ. Organ si namreč v zadevah, v katerih (pred sodišči) zastopa Republiko Slovenijo, kadar je zahteva vlagateljev odškodninskega zahtevka utemeljena, prizadeva za rešitev spora po mirni poti, med drugim tudi v postopku mediacije. Ta postopek je po zakonu zaupen (Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (ZMCGZ; Uradni list RS, št. 56/2008) v 11. členu določa zaupnost podatkov, in sicer: »Vsi podatki, ki izvirajo iz mediacije ali so z njo povezani, so zaupni, razen če so se stranke sporazumele drugače, če njihovo razkritje zahteva zakon ali če je razkritje potrebno za izpolnitev ali prisilno izvršitev sporazuma o rešitvi spora.«), poleg tega pa je pri mediaciji izjemno pomembno, da se med strankami vzpostavi odnos zaupanja, ki ga te lahko, med drugim, dosežejo tudi s tem, da tretjim osebam vsebine mediacijskega postopka ne razkrivajo. Razkrivanje potekov mediacij v že zaključenih postopkih bi odprte in nadaljnje postopke mediacije izjemno otežilo, če ne celo onemogočilo. Če nasprotne stranke ne bi imele zaupanja, da bo Republika Slovenija (oz. njen zastopnik) spoštovala določbe zakona o zaupnosti mediacije, bi se lahko zgodilo, da bi odprte mediacijske postopke prekinile, ali pa za začetek postopka mediacije ne bi dale soglasja, kar bi Republiki Sloveniji prineslo nepopravljivo škodo: v zadevah, v katerih poteka oziroma je potekal mediacijski postopek, je čas reševanja spornega razmerja praviloma bistveno krajši, kot če o zadevi odloča sodišče, s tem so nižji stroški postopka in manjše zamudne obresti, poleg tega mediacija pomeni popuščanje obeh strank, zato so običajno zneski odškodnin v poravnavah nižji, kot bi jih dosodilo sodišče itd. Interes Republike Slovenije je, da se zaupanje v mediacijske postopke ohrani, s tem pa se ohranjajo tudi njihove prednosti. Ne nazadnje pa je treba izpostaviti, da bi razkritje postopkov mediacije prosilcu oziroma javnosti, glede na določbo 11. člena ZMCGZ, pomenilo nezakonito ravnanje državnega organa.
Glede zahteve prosilca za vpogled v dokumentacijo, iz katere je razvidno, kolikokrat in zoper koga je organ v zadnjih 7-ih letih sprožil odškodninske zahtevke, ko je šlo za oškodovanje davkoplačevalcev zaradi izplačila odškodnin pravnim ali fizičnim osebam, ki so jih povzročili delavci v državnih organih ali službah, pa organ ugotavlja, da informacija izvira iz delovnega področja organa (zahteva izpolnjuje prvi pogoj, določen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ), vpogleda v dokumentacijo pa ni mogoče omogočiti, ker nista izpolnjena druga dva pogoja, določena v 4. členu ZDIJZ, saj organ z informacijo javnega značaja, na podlagi katere bi prosilcu glede te zahteve lahko ugodilo, ne razpolaga. Informacijo javnega značaja namreč predstavlja zgolj dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Da bi organ prosilcu lahko omogočil vpogled v dokumentacijo, iz katere je razvidno, kolikokrat in zoper koga je sprožil odškodninske zahtevke, ko je šlo za oškodovanje davkoplačevalcev zaradi izplačila odškodnin pravnim ali fizičnim osebam, ki so jih povzročili delavci v državnih organih, bi moral ustvariti novo zbirko podatkov. Tudi pri tej zahtevi torej ne gre za informacijo javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ, saj prosilčeva zahteva izpolnjuje le prvega od treh osnovnih pogojev, da o informaciji javnega značaja sploh lahko govorimo, medtem ko kriterij materializirane oblike ni izpolnjen. V skladu z določbami ZDIJZ prost dostop do informacij javnega značaja ni namenjen prisili k ustvarjanju informacij oziroma organi, ki so zavezani k posredovanju informacij javnega značaja, niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Glede obeh zahtev prosilca organ med drugim še izpostavlja, da zakonodaja organa ne zavezuje k vodenju točno določenih zbirk podatkov, niti ni organ zavezan opravljati tovrstne raziskave ali analize podatkov.

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 21. 10. 2014 pri organu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je odločitev organa nedopustna. Prosilec poudarja, da ………… se ukvarja z razkrivanjem vzrokov, zaradi katerih je Republika Slovenija zašla v nezavidljiv finančni, gospodarski in socialni položaj. Zato ga še posebej zanima delo državnih organov in posameznih oseb v njih, ki razpolagajo z davkoplačevalskim denarjem. V zahtevi za vpogled v informacije javnega značaja ni zahteval vpogleda v kakšne posebne evidence in statistične podatke, ki naj bi jih organ ne vodil, pač pa v spise konkretnih zadev, ki se tičejo izplačil pravnim in fizičnim osebam, ko je šlo za izplačila po opravljenih mediacijskih postopkih oziroma na podlagi izvensodnih poravnav. Prosilec navaja, da gre za denar slovenskih davkoplačevalcev, ki imajo pravico vedeti, kdo je dobil denar, koliko in na podlagi katerih zakonskih podlag je bil izplačan, kot tudi, ali je bil ta denar izplačan po izpeljavi mediacijskih postopkov ali izvensodnih poravnav. Vse to mora biti dokumentirano v posamičnih spisih, ki jih je organ dolžan voditi in hraniti v skladu z zakonom. Prosilca ne zanimajo postopki, ki so v teku, ampak postopki, ki so bili v zadnjih sedmih letih pravnomočno zaključeni. Prosilec poudarja, da je šlo za plačila odškodnin iz javnega denarja, zato ne more biti govora o kakršnihkoli skrivnostih. Kot je prosilcu poznano, mediacijski postopki pri organu potekajo največkrat tako, da se o teh postopkih ne vodi nikakršna dokumentacija, tako poteka mediacijskih postopkov sploh ni mogoče razkriti. Za prosilca poteki teh postopkov niso najbolj bistveni, bistveno je, da prosilec in slovenski davkoplačevalci dobijo vpogled, kdaj, kdo in koliko denarja je bilo komu na podlagi izvensodnih poravnav oziroma mediacijskih postopkov izplačanega ter na katerih zakonskih podlagah. Kot tudi zaradi česa je bil podan odškodninski zahtevek ter kdo je bil odgovoren, da je do spora oziroma zahtevka prišlo. Prosilec meni, da je do teh podatkov nedvomno upravičen. Če gre pri pravnih oziroma fizičnih subjektih za občutljive osebne podatke, predlaga anonimizacijo le-teh. Organ v različnih sporih zastopa državne organe, ko gre za naslovljene odškodninske zahtevke s strani pravnih in fizičnih oseb do države oziroma organov, ki jih v sporih zastopa Državno pravobranilstvo. Prosilec navaja, da je zahteval vpogled, v koliko primerih je organ ugotovil kršenje zakonodaje s strani državnih organov ali javnih uslužbencev in kdo je zaradi povzročene škode odgovarjal. Organ bi moral potem, ko je priznal odškodnino pritožniku, zahtevati osebno odgovornost tiste osebe, ki jo je povzročila. Organ navaja, da bi morali, če bi hoteli omogočiti vpogled v tovrstno dokumentacijo, ustvariti novo zbirko podatkov. Prosilec navaja, da ne potrebuje vpogleda v nikakršne nove zbirke podatkov. Poudarja, da bi morali v Državnem pravobranilstvu obstajati spisi z zaporednimi številkami, ki se nanašajo na sprožene zahtevke do oseb, zaposlenih v javnih in državnih organih, ki so morebiti povzročile škodo različnim pravnim in fizičnim osebam, v katerih je vidno, zoper koga je Državno pravobranilstvo sprožilo postopek in kakšen je bil epilog, ko je bila zadeva zaključena. To pomeni, da zahteva vpogled v te spise. Ti pa najbrž so v materializirani obliki!?

Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 28. 10. 2014, št. DP-2 GSDP-34/2014, s prilogami, poslal v odločanje IP.

Pritožba je delno utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, sporno pa je vprašanje obstoja t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njimi razpolaga. Organ je namreč zahtevo zavrnil, ker bi moral ustvariti novo zbirko podatkov, tj. seznam zadev, ki bi ustrezale kriterijem, kot jih je navedel prosilec v zahtevi, česar pa na podlagi ZDIJZ ni dolžan storiti. Področna zakonodaja pa organu ne nalaga, da bi moral voditi spise oziroma zbirke na način, kot so predmet zahteve prosilca. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen tudi kriterij materializirane oblike za opredelitev informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ.

Delovanje organa ureja Zakon o državnem pravobranilstvu (v nadaljevanju ZDPra), ki v 1. členu določa, da je organ zastopnik Republike Slovenije in drugih subjektov, določenih s tem zakonom, pred sodišči in upravnimi organi. V 4. členu ZDPra je določeno, da predpise za notranjo organizacijo in poslovanje državnega pravobranilstva izda generalni državni pravobranilec v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje. Državnopravobranilski red (v nadaljnjem besedilu: DPR) ureja: – notranjo organizacijo dela, – pisarniško poslovanje, – ravnanje z listinami in gradivom zaupne narave, – način vodenja in izkazovanja statističnih podatkov o delu Državnega pravobranilstva. Z urejanjem pisarniškega poslovanja se določajo: – ravnanje z vlogami in pisanji, – vrste vpisnikov, – podatki, ki se vpisujejo v vpisnike, – način vodenja vpisnikov, – način poslovanja s spisi. Glede na to, da je prosilec zahteval dostop do že zaključenih spisov, je v obravnavanem primeru pomemben 162. člen DPR, ki ureja vodenje zaključenih spisov.

IP je z namenom razjasnitve dejanskega stanja, dne 13.2.2015 pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP. Ogled in camera je bil torej namenjen ogledu dokumentov, ki so predmet zahteve oziroma ugotovitvi, ali notranja organizacija dela ter pisarniško poslovanje dejansko ne omogočata dostopa do informacij na način, kot je predmet zahteve.

Glede zahteve prosilca, da želi vpogled v dokumentacijo organa, iz katere bodo razvidni poteki in končni izidi izvensodnih poravnav oziroma izidi mediacijskih postopkov za pravne in fizične osebe, ki so potekali in se zaključili v zadnjih 7-ih letih, in na katerih zakonskih podlagah je bila odškodnina določena, izplačana ter v kakšnih denarnih zneskih ali drugih nadomestilih za popravo škode, je IP na ogledu in camera prosil organ za pojasnilo, ali je iz računalniškega zapisa mogoče izločiti zaključene spise in posebej tiste, ki so bili zaključeni z izvensodno poravnavo. Kot izhaja iz DPR se vpisniki vodijo računalniško (149. člen). Organ je pojasnil, da imajo informacijski sistem Vpisniki, ki ima svoj kvalifikacijski načrt, katerega del so šifranti, ki imajo cca. 200 šifer. Na vprašanje, ali je mogoče iz sistema izpisati zaključene zadeve, organ pove, da je možno, iz vsakega zapisnika posebej določiti pogoj »zaključeno«. Vpisnikov je 19. IP ugotovi, da je med zaključenimi zadevami ena od šifer tudi izvensodna poravnava, vendar ne pri vseh vpisnikih. Organ je pojasnil, da vpisniki nimajo enotnega šifranta, temveč so prilagojeni na postopek, zato nekateri vpisniki nimajo šifranta »izvensodna poravnava«. Organ odpre vse vpisnike, na podlagi katerih IP ugotovi, da imajo vpisniki z oznako: DZ, E, ESČP, EU, P, PIZ, PRR in ST izrecno v šifrantu navedeno »izvensodna poravnava«. Ostali vpisniki te izbire nimajo. V šifrantu pa ni besede »mediacija«. Organ je glede mediacij pojasnil, da so običajno mediacije na sodišču, torej sodijo med sodne poravnave. Redko je izven sodišča. Organ nima konkretnega podatka, koliko je bilo primerov mediacij izven sodišča. IP je v nadaljevanju organu naložil, da izpiše elektronsko verzijo izpiskov vpisnikov, kjer je šifra »izvensodna poravnava« za obdobje, kot je predmet zahteve, in sicer od 1.1.2008 do 8.9.2014. IP ugotovi, da imajo vpisniki: DZ, E, EU, PIZ, PRR in St, nič zadetkov, torej nič izvensodnih poravnav v navedenem obdobju, vpisnik P ima 21 zadetkov in vpisnik ESČP ima dva zadetka. To pomeni, da organ v zahtevanem obdobju v okviru šifranta »izvensodna poravnava« razpolaga s 23 zadevami, ki so se zaključile na ta način. Organ je na ogledu in camera odprl naključno izbrano zadevo in pojasnil, da se spis knjiži tudi s procesnimi dogodki (npr. tožba, umik, sklep), prav tako pa vsebuje tudi popis spisa, kjer je konkretni dokument izvensodna poravnava. IP je vpogledal v dokument »izvensodna poravnava«, ki je bila zavedena v izbranem spisu in ugotavlja, da je iz nje razviden znesek oziroma vrednost rešitve in pravna podlaga. IP je naknadno organ pozval, da posreduje vse izvensodne poravnave za obdobje 1.1.2008 do 8.9.2014, in sicer iz naslednjih vpisnikov: P (21) in ESČP (2). Organ je na poziv IP odgovoril, da je pri pregledu vpisnika P ugotovil, da je bil pri določenih zadevah v sistem vnesen napačen podatek in ni bilo »izvensodne poravnave«, in sicer: zadevi MB-P-E002-88/2011 in MB-P-E002-76/2011, je šlo za umik, spisa še nista zaključena, CE-P-B002-140/2010-CE in MB-P-E003-10/2013 – je šlo za sodno poravnavo, KP-P-C02-179/2011- umik, postopek se je končal s sklepom sodišča, LJ-P 690/08- ni bilo klasične izvensodne poravnave, v zadevi izdano Z.K. dovolilo, kar je bila tudi podlaga za spor, LJ-P 1897/08 - obvestilo o plačilu in na podlagi tega obvestila se je spis zaključil. V ostalih zadevah (16), ki se vodijo pod naslednjimi opr. št.: CE-P-B001-31/2013-CE, CE-P-B003-156/2012-CE, CE-P-B003-36/2012-CE, CE-P-B003-45/2012-CE, KR-P-DVS2-67/2011-KR, LJ-P-A008-1333/2010-LJ, LJ-P-A037-275/2013-LJ, LJ-P-A048-970/2012-LJ, LJ-P-AP20-765/2011-LJ, LJ-P-AP20-805/2011-LJ, LJ-P-AP20-929/2011-LJ, MB-P-E001-57/2013-MB, PT-P-I001-12/2009-PT, PT-P-I001-46/2010-PT, LJ-E-A003-413/2013-LJ, LJ-E-A003-567/2013-LJ, IP ugotavlja, da organ razpolaga z informacijami, ki so predmet zahteve, čeprav niso vsi dokumenti označeni kot »izvensodna poravnava«, nekateri imajo dejanski naslov tudi dogovor, poravnava, sporazum.
Glede na navedeno IP ne more v celoti slediti navedbam organa, da bi moral ustvariti novo zbirko podatkov, tj. seznam zadev, ki bi ustrezale kriterijem, kot jih je navedel prosilec v prvi točki zahteve. Kot izhaja iz informacijskega sistema Vpisniki, je mogoče iz sistema na enostaven način izločiti spise, ki so se zaključili z »izvensodno poravnavo«, kar pomeni, da v tem delu zagotovo ne gre za novo zbirko. Pritožba prosilca je zato v tem delu utemeljena, saj je podan kriterij materializirane oblike in so torej izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.

Drugače je pri drugih vpisnikih, ki te izbire »izvensodna poravnava« nimajo in bi iskanje po kriterijih, kot jih zahteva prosilec, dejansko pomenilo ustvarjanje nove zbirke, česar pa na podlagi ZDIJZ organ ni dolžan storiti. Prav tako je IP na ogledu in camera ugotovil, da organ ne razpolaga z informacijo, iz katere je razvidno, kolikokrat in zoper koga je organ v zadnjih 7-ih letih sprožil odškodninske zahtevke, ko je šlo za oškodovanje davkoplačevalcev zaradi izplačila odškodnin pravnim ali fizičnim osebam, ki so jih povzročili delavci v državnih organih ali službah. Organ namreč ne razpolaga s šifrantom, ki bi omogočal iskanje po kriterijih, ki jih je postavil prosilec v svoji zahtevi, zato bi tovrstno iskanje po spisih organa dejansko pomenilo ustvarjanje nove zbirke, česar pa na podlagi ZDIJZ organ ni dolžan storiti. V tem delu se IP strinja z obrazložitvijo organa v izpodbijani odločbi.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da organ z zgoraj navedenimi informacijami ne razpolaga, pri tem pa ne vidi utemeljenih razlogov, da organu ne bi verjel. Prosilec pa tudi ni navedel nobenih konkretnih argumentov, na podlagi katerih bi lahko IP podvomil v odločitev organa. Organi so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, zato IP zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi in jo je treba, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, zavrniti.

IP se je v nadaljevanju opredelil do dokumentov, s katerimi organ razpolaga, in sicer do 14 zadev iz vpisnika P in do dveh zadev iz vpisnika ESČP, ki so zavedene med rešenimi z »izvensodno poravnavo«, z vidika, kateri konkretni dokumenti so predmet presoje. V zahtevi je prosilec navedel, da želi vpogled v potek in končni izid izvensodnih poravnav oziroma izide mediacijskih postopkov za pravne in fizične osebe, ki so potekali in se zaključili v zadnjih 7-ih letih, in na katerih zakonskih podlagah je bila odškodnina določena, izplačana ter v kakšnih denarnih zneskih ali drugih nadomestilih za popravo škode. V pritožbi je prosilec navedel, da sam potek postopka zanj ni tako bistven, prav tako se strinja, da se prekrijejo občutljivi osebni podatki pravnih in fizičnih oseb na način, da se anonimizirajo, ključen pa je dostop do naslednjih informacij: kdaj, kdo in koliko denarja je bilo komu na podlagi izvensodnih poravnav oziroma mediacijskih postopkov izplačanega ter na katerih zakonskih podlagah. IP na podlagi navedenega ocenjuje, da je prosilec v pritožbi svojo zahtevo skrčil na naslednje informacije: kdaj, kdo in koliko denarja je bilo komu na podlagi izvensodnih poravnav oziroma mediacijskih postopkov izplačanega oziroma, kakšen je bil izid izvensodne poravnave ter na katerih zakonskih podlagah je bila izvensodna poravnava sklenjena, za katere IP ugotavlja, da izhajajo iz dokumenta »izvensodna poravnava«, zato se je v nadaljevanju opredeli do zahtevanih informacij, ki se nahajajo v zgoraj navedenih zadevah iz vpisnika P in ESČP. IP se do drugih informacij na navedenih dokumentih ni opredeljeval, ker niso predmet pritožbe prosilca. 

Pri zavrnitvi dostopa do zahtevane informacije se je organ podredno skliceval na 8. in 11. točko 1. odst. 6. člena ZDIJZ.

Za uveljavitev izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sta kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo, in sicer, da je (sodni) postopek še v teku ter da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi. V obravnavanem primeru je prosilec zahteval dostop do zaključenih zadev, kar pomeni, da ni izpolnjen že prvi pogoj za obstoj zatrjevane izjeme, zato je sklicevanje organa na zatrjevano izjemo neutemeljeno.

Glede zatrjevanja izjeme iz 11. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, IP poudarja, da morata biti za obstoj navedene izjeme kumulativno izpolnjena dva pogoja: - podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in - specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa). Pri vprašanju izpolnjevanja prvega kriterija za obstoj navedene izjeme to je, ali gre za dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa, IP pojasnjuje, da so s to izjemo varovani dokumenti, ki so namenjeni interni komunikaciji znotraj organa, kamor štejemo vso korespondenco med funkcionarji in uradniki organa, ki je namenjena pripravi odločitev organa. V okvir interne komunikacije organa spadajo dopisi, zapisniki, mnenja, navodila, smernice in drugi interni dokumenti, torej dokumenti, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika.

V obravnavanem primeru so predmet presoje izvensodne poravnave, za katere IP ocenjuje, da že po svoji vsebini ne morejo prestavljati dokumenta, ki bi bil namenjen notranji komunikaciji oziroma notranjemu delovanju organa. Z izvensodno poravnavo organ namreč izrazi svojo odločitev navzven, z njo se zaključi določen postopek v razmerju do nasprotne (zunanje) stranke. Naloga organa je, da na podlagi usmeritvenih navodil zastopanega pred sodišči, zastopa državo, njene organe in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe. 14. člen ZDPra določa, da kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti subjektu, ki ga zastopa državno pravobranilstvo, mora predhodno predlagati državnemu pravobranilstvu, da se sporno razmerje reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Državno pravobranilstvo mora čim prej, najkasneje pa v 30 dneh, ustrezno ukrepati in predlagatelja obvestiti o stališču do njegovega predloga. V primeru doseženega sporazuma državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega pravobranilca sklene izvensodno poravnavo. Tako sklenjena izvensodna poravnava je izvršilni naslov, če je terjatev iz poravnave zapadla. Glede na navedeno IP ocenjuje, da v fazi, ko je izvensodna poravnava že sklenjena in je zadeva zaključena nikakor ni mogoče govoriti o dokumentu, ki bi bil sestavljen za namen notranjega delovanja organa. Ravno nasprotno gre za dokumente, ki nedvomno učinkujejo izven notranjega delovanja organa in imajo tudi posledice, ki učinkujejo navzven. O navedeni izjemi bi lahko govorili, če bi bil predmet presoje dokument, ki bi razkrival razmišljanje organa v smislu, ali skleniti izvensodno poravnavo oziroma, če bi dokument razkrival pripravo samih predlogov za rešitev spora, nikakor pa o tej izjemi ni mogoče govoriti pri dokumentih, ki pravno formalno zaključijo postopek iz pristojnosti organa, ki je kot t.im. predhodni postopek izrecno predviden v ZDPra. IP zaključuje, da je sklicevanje organa na izjemo iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ neutemeljeno.

Ker je organ velik del obrazložitve v izpodbijani odločbi namenil zaupnosti mediacijskega postopka, IP poudarja, da v obravnavanem primeru ne gre za dokumente, ki bi bili rezultat tovrstnega postopka. Vendar ne glede na navedeno, se po mnenju IP na zaupnost postopka na podlagi 11. člena ZMCGZ ni mogoče sklicevati v primerih, ko je postopek zaključen in gre za podatke o porabi javnih sredstev, katerih razkritje zahteva zakon (in sicer tretji odstavek 6. čl. ZDIJZ).

IP je po uradni dolžnosti, na podlagi 2. odstavka 247. člena ZUP, presojal, ali je podana katera druga izjema od prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je namreč poleg podatka o temelju, izidu izvensodne poravnave in datumu sklenitve izrecno zahteval tudi podatke, s kom je bila izvensodna poravnava sklenjena, torej podatke o pravnih in fizičnih osebah.

3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

IP po vsebinskem pregledu dokumentov, ki so predmet presoje v konkretnem postopku, ugotavlja, da vsebujejo podatke o pravnih in fizičnih osebah. Glede pravnih oseb IP poudarja, da se v skladu z navedeno definicijo ZVOP-1 varstvo osebnih podatkov ne nanaša na podatke o pravnih osebah oziroma gospodarskih družbah, kar pomeni, da podatkov o pravnih osebah določbe ZVOP-1 ne varujejo. Drugače pa je glede posameznikov, ki jih določbe ZVOP-1 varujejo in za njihovo obdelavo (kamor sodi tudi razkritje in dajanje na razpolago) mora imeti organ, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZVOP-1, podlago v zakonu. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se v skladu s 16. členom ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače.

Delovanje organa urejata ZDPra in DPR. Organ ima v skladu z 12. členom ZDPra pravico obdelovati osebne podatke, ki so potrebni za izvrševanje njegovih nalog in pristojnosti. Tako ima organ na podlagi ZDPra ali drugih zakonov, ki določajo njegove naloge in pristojnosti, zaradi obravnavanja in reševanja posamezne zadeve, pravico do brezplačnega dostopa oziroma do brezplačnega neposrednega elektronskega dostopa do informatiziranih vpisnikov sodišč in vseh javnih knjig, registrov in drugih uradnih evidenc, ki jih upravljajo organi javnega sektorja v informatizirani obliki. V navedene zbirke podatkov dostopa z navedbo osebnega imena in naslova prebivališča obdolženca, obtoženca ali stranke sodnega ali drugega postopka, navedbo namena dostopa ter opravilne številke zadeve državnega pravobranilstva. Organ lahko v podatke iz zbirk podatkov vpogleda, jih kopira, prepiše, ali izpiše ter nadalje obdeluje v postopkih, kjer izvršuje svoje zakonsko določene naloge in pristojnosti, v okvir katerih sodi tudi sklepanje izvensodnih poravnav. Pri dostopu do zbirk osebnih podatkov, evidenc ali registrov, ki vsebujejo občutljive osebne podatke, se način dostopa in sistem zavarovanja osebnih podatkov določi v državnopravobranilskem redu, po pridobitvi predhodnega soglasja Informacijskega pooblaščenca. Pri tem je v 6. členu DPR določeno, da pri obveščanju javnosti organ ravna v skladu z določbami, ki urejajo tajnost postopkov, oziroma njihovih posameznih delov. Vsako obvestilo mora biti sestavljeno tako, da varuje ugled, zasebnost in poslovne interese strank ter drugih udeležencev v postopku. Kršitev varovanja tajnosti in kršitev varovanja osebnih podatkov sta hujši kršitvi delovne dolžnosti, za kateri je pravobranilsko osebje disciplinsko odgovorno v skladu z zakonom, ki ureja odgovornost zaposlenih v državnih organih.

IP glede na navedeno ugotavlja, da se v zahtevanih dokumentih nahajajo podatki o fizičnih osebah: ime in priimek, naslov, EMŠO, davčna št. itd, kar pomeni, da bi prost dostop oziroma posredovanje informacije, ki izkazuje, s kom je bila sklenjena izvensodna poravnava, predstavljalo obdelavo osebnih podatkov v smislu tretje točke 6. člena ZVOP-1, za kar mora imeti organ, kot upravljavec zbirke, v skladu z 9. členom ZVOP-1, podlago v zakonu, ki pa je ZDPra ne daje, zato predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Ker je prosilec v pritožbi izpostavil, da so predmet zahteve informacije, ki so povezane s porabo javnih sredstev, v kolikor je organ iz proračuna izplačal morebitno odškodnino, se je IP v nadaljevanju opredelil tudi do določbe tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere se lahko izjema varstva osebnih podatkov preseže, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

Z vpogledom v zahtevane informacije IP ugotavlja, da so bile v določenih primerih sklenjene izvensodne poravnave dejansko podlaga za porabo javnih sredstev ali pa so informacije povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. IP je kot porabo javnih sredstev štel izplačano odškodnino s strani RS, prevzem dolga s strani RS oziroma plačila, ki so bila izvedena v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.To pomeni, da je v teh primerih podatek o imenu in priimku posameznika, kljub ugotovitvi, da gre za varovan osebni podatek, presežen s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ, ki predstavlja zakonsko podlago za prost dostop do navedene informacije. Slednje pa ne velja za ostale osebne podatke kot npr. naslov, EMŠO, davčna številka ipd., ki sodijo med varovane osebne podatke, saj ni pravne podlage, na podlagi katere bi bili javno dostopni. V primerih, kjer sklenjena izvensodna poravnava ni povezana s porabo javnih sredstev ali delovnim razmerjem javnega uslužbenca, ni zakonske podlage za razkritje imena in priimka posameznika, s katerim je bila ta sklenjena. Prav tako ni zakonske podlage za razkritje posameznikov, ki so na dokumentih navedeni kot zastopniki stranke, razen pri: državnih organih, saj gre za podatek, ki je povezan z opravljanjem javne funkcije oziroma z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (npr. ime in priimek državnega pravobranilca), - zakonitih zastopnikih gospodarskih družb, katerih imena in priimki so javni na podlagi Zakona o sodnem registru v povezavi z ZGD-1, - odvetnikih, saj so ti podatki že javno dostopni na svetovnem spletu (http://www.odv-zb.si/imenik/imenik-odvetnikov), v obravnavanih dokumentih pa se pojavljajo v popolnoma istem kontekstu oziroma z istim namenom, tj. v vlogi opravljanja odvetniškega poklica, - poravnalci v kazenskih zadevah, saj so ti podatki že javno dostopni na svetovnem spletu (http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/DDT/Javni_imenik_21-1-2013.pdf), v obravnavanih dokumentih pa se pojavljajo v popolnoma istem kontekstu oziroma z istim namenom, tj. v vlogi poravnalca.

Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanih dokumentih, je IP v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do tistih delov zahtevanih informacij, ki so predmet presoje. IP je po pregledu zahtevanih dokumentov ugotovil, da je delni dostop mogoč, zato je odločil, kot izhaja v nadaljevanju in iz 1. točke izreka te odločbe. Ob tem IP poudarja, da se do drugih informacij na navedenih dokumentih ni opredeljeval, ker niso predmet zahteve in pritožbe prosilca. 

Z vpogledom v zahtevane informacije IP ugotavlja, da je prosilec upravičen do naslednjih dokumentov, iz katerih izhajajo informacije, ki so predmet zahteve, to je: kdaj (datum sklenitve), kdo (ime in priimek, če gre za porabo javnih sredstev ali za podatek povezan z delovnim razmerjem javnega uslužbenca), koliko denarja je bilo na podlagi izvensodnih poravnav izplačanega (znesek) oziroma izid izvensodnih poravnav (nepremoženjski) ter na katerih zakonskih podlagah (zakonske določbe), in sicer končane zadeve iz vpisnika P ter ESČP, od 1.1.2008 do 8.9.2014, z rešitvijo »izvensodna poravnava«:
1.    opr. št. CE-P-B001-31/2013-CE - DOGOVOR, v katerem je treba prekriti:
-    EMŠO, naslov, davčno številko javnega uslužbenca, ker ni pravne podlage, na podlagi katere bi bili javno dostopni,
-     II, IV, V, VI točko, ker niso predmet zahteve.
2.    opr. št. CE-P-B003-156/2012-CE – IZVENSODNA PORAVNAVA, v kateri je treba prekriti:
-    celotno I. točko, ker ni pravne podlage, na podlagi katere bi bili javno dostopni, razen četrte, osme in devete alineje prve točke,
-    II:, III; in IV. točko, ker niso predmet zahteve.
3.    opr. št. CE-P-B003-36/2012-CE - IZVENSODNA PORAVNAVA, v kateri je treba prekriti:
-    ime in priimek pri besedi »zastopa« drugopogodbene stranke ter naslov in EMŠO drugopogodbene stranke, ker ni pravne podlage, na podlagi katere bi bili javno dostopni,
-    od 1. člena do 10. člena ter 12, 14. in 15. člen, ker niso predmet zahteve.
4.    opr. št. CE-P-B003-45/2012-CE - IZVENSODNA PORAVNAVA, v kateri je treba prekriti:
-    roj. datum, EMŠO, naslov prejemnika sredstev, ker ni pravne podlage, na podlagi katere bi bili javno dostopni,
-    od pete do osme točke, ker niso predmet zahteve.
5.    opr. št. KR-P-DVS2-67/2011-KR - IZVENSODNA DELNA PORAVNAVA, v kateri je treba prekriti
-    ime in priimek pri besedi »zastopa« drugopogodbene stranke, ker ni pravne podlage, na podlagi katere bi bili javno dostopni,
-    celotno prvo točko, razen šeste (zadnje) alineje ter tretjo in četrto točko, ker niso predmet zahteve.
6.    opr. št. LJ-P-A008-1333/2010-LJ - IZVENSODNA PORAVNAVA, v kateri je treba prekriti:
-    naslov, davčno številko zavezanca, ker ni pravne podlage, na podlagi katere bi bili javno dostopni,
-    celotno prvo, tretjo in četrto točko, ker niso predmet zahteve.
7.    opr. št. LJ-P-A037-275/2013-LJ - IZVENSODNA PORAVNAVA, v kateri je treba prekriti:
-    ime in priimek pri besedi »zastopa« drugopogodbene stranke, ker ni pravne podlage, na podlagi katere bi bili javno dostopni,
-    celotno prvo točko, razen šeste (zadnje) alineje ter tretjo in četrto točko, ker niso predmet zahteve.
8.    opr. št. LJ-P-A048-970/2012-LJ - IZVENSODNA PORAVNAVA, v kateri je treba prekriti:
-    ime in priimek pri besedi »zastopa« drugopogodbene stranke, ker ni pravne podlage, na podlagi katere bi bili javno dostopni,
-    celotno drugo, tretjo in četrto točko, ker niso predmet zahteve.
9.    opr. št. LJ-P-AP20-765/2011-LJ - SPORAZUM, v katerem je treba prekriti:
-    ime in priimek osumljenca, ker ni pravne podlage, na podlagi katere bi bili javno dostopni,
10.    opr. št. LJ-P-AP20-805/2011-LJ - IZVENSODNA PORAVNAVA, v kateri je treba prekriti:
-    naslov, davčno številko tožeče stranke, ker ni pravne podlage, na podlagi katere bi bili javno dostopni,
-    od druge do pete točke, ker niso predmet zahteve.
11.     opr. št. LJ-P-AP20-929/2011-LJ - IZVENSODNA PORAVNAVA, v kateri je treba prekriti:
-    naslov, davčno številko tožeče stranke, ker ni pravne podlage, na podlagi katere bi bili javno dostopni,
-    od druge do pete točke, ker niso predmet zahteve.
12.    opr. št. MB-P-E001-57/2013-MB -  IZVENSODNA PORAVNAVA, v kateri je treba prekriti:
-    pri »uvodoma ugotavljata«: ime in priimke dolžnika in opr. številko izvršilnega postopka ter opr. številko sklepa okrajnega sodišča, ker ni pravne podlage, na podlagi katere bi bili javno dostopni,
-    opr. številko izvršilnega sodišča v prvi točki, ker ni pravne podlage, na podlagi katere bi bila javno dostopna,
-    od druge do četrte točke, ker niso predmet zahteve.
13.    opr. št. PT-P-I001-12/2009-PT - SPORAZUM, v katerem je treba prekriti:
-    ime in priimek, roj. datum in naslov osumljenca, ker ni pravne podlage, na podlagi katere bi bili javno dostopni.
14.    opr. št. PT-P-I001-46/2010-PT - SPORAZUM, v katerem je treba prekriti:
-    naziv oz. funkcijo, ime in priimek, roj. datum in naslov odgovorne osebe pravne osebe osumljenca, ker ni pravne podlage, na podlagi katere bi bili javno dostopni.
15.    opr. št. LJ-E-A003-413/2013-LJ,– PORAVNAVA, v katerem je treba prekriti:
-    EMŠO, naslov in davčno številko drugopogodbene stranke, ker ni pravne podlage, na podlagi katere bi bili javno dostopni,
-    celotno prvo točko, razen šeste in sedme alineje ter tretjo, četrto in peto točko, ker niso predmet zahteve.
16.    opr. št. LJ-E-A003-567/2013-LJ - PORAVNAVA, v katerem je treba prekriti:
-    EMŠO, naslov in davčno številko drugopogodbene stranke, ker ni pravne podlage, na podlagi katere bi bili javno dostopni,
-    celotno prvo točko, razen šeste in sedme alineje ter tretjo, četrto in peto točko, ker niso predmet zahteve.

Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da je pritožbi prosilca treba delno ugoditi in izpodbijano odločbo, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, zaradi napačne uporabe materialnega prava, delno odpraviti. Organ je dolžan prosilcu omogočiti vpogled v informacije, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa se pritožba prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljena zavrne, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


      Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.                                  
 svetovalka informacijske pooblaščenke                   
  
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka