Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 16.12.2019
Naslov: Združenje srbskih književnikov v Sloveniji - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti
Številka: 090-229/2019
Kategorija: Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Prosilec je zahteval dokumentacijo v zvezi z javnim razpisom. Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil in prosilcu obračunal stroške izvedbe delnega dostopa. Prosilec je v pritožbi navajal, da je posredovana dokumentacija nepopolna, izpostavljal pa je tudi vprašanje načina opravljenega delnega dostopa, predvsem vprašanje omejitve dostopa zaradi obstoja avtorskih pravic in na nezmožnost preveritve izpodbijane odločbe zaradi pomanjkljive obrazložitve. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena, da bi se jo dalo preizkusiti, zato je zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-229/2019/8

Datum: 16. 12. 2019

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi Združenja srbskih književnikov Slovenije, Luize Pesjakove ulica 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), z dne 1. 10. 2019, zoper odločbo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), z dne 26. 9. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 1. 10. 2019 se ugodi in se odločbo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti št. 0900-1/2019-4 z dne 26. 9. 2019 odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne 25. 7. 2019 zahteval »kopiranje žigosanih originalov in fizični vpogled originalov v zadevi PrP-2019 za: -brezplačne overjene kopije projektnih vlog, ki so že žigosane v fizični obliki in vpogled v vaše celotno komisijsko reševanje projektnih vlog oz. vlog, ki so bile pozitivno »ocenjene« in so jim dodeljeni zneski 2.000,00 evrov ali večji na PrP-2019, -brezplačne overjene kopije v fizični obliki, ki so bile žigosane in vpogled originalov določitve ocenjevalne »strokovne komisije« in njena sestave za PrP-2019, - ter pravilnik in ocenjevalni kriteriji, če že obstaja za PrP-2019.

 

Organ je dne 26. 9. 2019 o zahtevi odločil z odločbo št. 0900-1/2019-4 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), tako da je zahtevo prosilca za posredovanje dokumentov delno zavrnil. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa izhaja, da je bilo na razpisu Ljubljana PrP-2019 33 vlog poimensko navedenih predlagateljev, ki jim je bil dodeljen znesek višji od 2.000,00 EUR. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe še izhaja, da so deli vlog, razen vloge folklorne skupine, predlagatelja folklorne skupine…., v skladu z izjavo predlagateljev avtorsko zaščiteni. To je bilo prosilcu v dopisu, skladno s 14. členom ZDIJZ, tudi obrazloženo. Prosilcu je bil posredovan termin za vpogled v zahtevane vloge. V prilogi pa mu je bila posredovana vsa ostala zahtevana dokumentacija, in sicer celotna vloga folklorne skupine …., ocenjevalni listi, zapisnik komisije, vrednotenje in ocenjevanje vlog iz naslova Ljubljana PrP-2019. Prosilec se z dopisom ni strinjal in je posredoval pritožbo, v kateri oporeka vsebini dopisa. V nadaljevanju je iz obrazložitve izpodbijane odločbe razvidno, da so skladno s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ fotokopijam zahtevanih vlog prekriti podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva podatkov, zato so pri pripravi dokumentacije za vpogled nastali stroški v višini 33,24 EUR, ki jih vlagatelj poravna v 15 dneh po prejemu računa. V nadaljevanju iz obrazložitve izpodbijane odločbe še izhaja, da je organ prosilca povabil na vpogled v pripravljeno dokumentacijo. Ker je prosilec vabilo odklonil in ponovno zahteval fotokopije vlog, so mu bile fotokopije vlog, z ustrezno prekritimi podatki, posredovane po pošti.

 

Prosilec je dne 1. 10. 2019 podal pritožbo, kateri je priložil izpodbijano odločbo in račun organa za stroške št. 192659 z dne 26. 9. 2019. Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba, ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 0900-1/2019-9 z dne 9. 10. 2019, poslal IP.

 

Ker je prosilec po očitni pomoti poslal le drugo stran pritožbe, ga je IP dne 15. 10. 2019 pozval, da navedeno očitno pomoto odpravi. Iz vložene pritožbe izhaja, da se prosilec ne strinja z odmerjenimi stroški v višini 33,24 EUR in s posredovanim računom št. 192659, iz katerega izhaja znesek 40,55 EUR. Navaja, da je od 28 projektnih vlog le na osmih viden podpis in žig, na drugih pa ni žiga, ali ta ni razviden. Organu očita, da na nobeni projektni vlogi ni navedenega zneska točkovanja komisije, niti ni razvidno, kateri znesek je projektu odobren. Prav tako navaja, da so na posredovani dokumentaciji prekrita imena aktivnih članov društva, ali zveze, čeprav ne gre za skrite podatke avtorjev. Iz posredovanih dokumentov prav tako ni razvidna sestava strokovne komisije niti kdo jo je imenoval. Prosilec tudi navaja, da niso navedeni ocenjevalni kriteriji, in datum ter navedba, kdo jih je sprejel. Nadalje pa še pripominja, da je v skladu z Zakonom o društvih delovanje društva javno. Po mnenju prosilca torej društva nimajo avtorskih pravic. Pri tem navaja, da v skladu s šestim členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah v primeru, ko gre za pridobivanje dokumentov, ki so del dokaznega gradiva, kopiranje ni prepovedano. V sklepnem delu svoje pritožbe se prosilec sklicuje še na določbo 214. člena ZUP.

 

Na poziv IP za posredovanje določenih pojasnil in dokumentacije je organ v svojih dveh dopisih pojasnil, da je izjava avtorjev, da so dokumenti zaščiteno avtorsko delo, sestavni del prijavnega obrazca. Avtorji izjavo lahko potrdijo ali zavrnejo, v vsakem primeru pa navedbe potrdijo s podpisom zastopnika društva in društvenim žigom, v kolikor ga uporabljajo. Pojasnili so, da prosilec ni bil obveščen o višini stroškov, preden so mu bili z odločbo zaračunani ter da subjekti, na dokumentacijo katerih se je nanašala zahteva, niso bili pritegnjeni v postopek. V kasnejšem dodatnem pojasnilu pa je organ navedel, da pritožbena trditev prosilca, da na določenih vlogah ni viden podpis oziroma žig prosilcev, ne drži. Organ navaja, da je na 27 vlogah podpis in žig jasno viden, le na kopiji ene vloge žig ni viden, saj je izvirna vloga žigosana z žigom nizkega kontrasta. Navedeno organ utemeljuje s priloženimi relevantnimi stranmi vloge, od koder je to razvidno. Organ prav tako navaja, da je točkovanje vsake vloge v skladu z merili, ki so sestavni del razpisne dokumentacije. Ob koncu prijavnega obrazca je podana izjava, da je predlagatelj seznanjen z merili in jih sprejema. Vsi zneski so javno objavljeni na spletni strani organa. Glede točkovanja posameznih vlog je organ prosilcu posredoval ocenjevalne liste, katerih kopije je priložil. Delo strokovne programske komisije opredeljuje Pravilnik o načinu dela strokovno programske komisije, ki je sprejet s strani nadzornega sveta organa. Prosilcu so že leta posredovane informacije in napotki na spletno stran, kjer so objavljeni vsi podatki iz naslova razpisa Ljubljana-PrP. Organ še navaja, da je prosilcu podal že vse informacije. Vabilu na ogled vlog se ni odzval, kopij vlog, za katere bi moral plačati z zakonom opredeljene stroške, ni prevzel. Glede na številčnost prošenj prosilca za vpogled v informacije javnega značaja ter na njegovo nepripravljenost sodelovanja organ meni, da je prosilčev namen v precejšnji meri motenje rednega dela zaposlenih na območni izpostavi organa v Ljubljani. Opozarja tudi na šikanozno vsebino prosilčevih dopisov, kjer neosnovano v negativni luči izpostavlja zaposlene na organu, kar smatra kot nesprejemljivo.  

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Še preden se IP spusti v vsebinsko presojo konkretnega primera, želi na tem mestu najprej poudariti, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev, ipd. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

V pritožbi se prosilec sklicuje na to, da v primeru, da se dokumentacija zbira za namen sodnega postopka, veljajo drugačna pravila. IP ugotavlja, da v skladu z ZDIJZ izdane odločbe učinkujejo erga omnes (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri dostopu in posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval in s kakšnim namenom. Pomembno je torej le dejstvo, da je prosilec podal zahtevo za dostop do informacije javnega značaja v skladu z določili ZDIJZ, jo kot tako tudi vsebinsko opredelil in poimenoval ter zahteval dokumente v zvezi z javnim razpisom. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je torej lahko odločitev samo univerzalna, zato se IP do osebnih okoliščin prosilca in morebitnega namena, za katerega prosilec dokumente potrebuje oziroma jih ima namen uporabiti, ni opredeljeval.

 

Pritožba prosilca se osredotoča na vprašanje pravilnosti zaračunavanja stroškov, na vprašanje nepopolnosti posredovane dokumentacije, na vprašanje načina opravljenega delnega dostopa, predvsem pa na vprašanje omejitve dostopa zaradi obstoja avtorskih pravic in na nezmožnost preveritve izpodbijane odločbe zaradi pomanjkljive obrazložitve. 

 

1. Odločitev IP in razlogi za vrnitev zadeve v ponovno odločanje

 

ZUP v 213. členu med drugim določa, da se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih stranke. Izrek mora biti kratek in določen, če je potrebno, se lahko razdeli tudi na več točk. 214. člen ZUP pa opredeljuje kaj obsega obrazložitev odločbe, in sicer ta obsega razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

 

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, organ v izreku odločbe ni navedel, o katerih dokumentih odloča, iz tega ni razvidno, zahtevi za katere dokumente je ugodil ter katere je zavrnil, prav tako pa ni razvidno, glede katerih informacij je odločil o delnem dostopu zaradi varstva drugih pravic.

 

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ povzel zahtevek prosilca na način, da je ta zahteval vpogled v vse vloge razpisa Ljubljana PrP-2019, ki jim je bil dodeljen znesek višji od 2.000,00 EUR. Čeprav iz vloge prosilca izhaja, da je zahteval poleg vpogleda v vloge tudi celotno komisijsko reševanje projektnih vlog, dokumente v zvezi z določitvijo ocenjevalne »strokovne komisije« in njeno sestavo, pravilnik in ocenjevalne kriterije za naveden javni razpis. Iz vsebine obrazložitve v nadaljevanju sicer izhaja, da je organ prosilcu že poslal vso ostalo dokumentacijo, pri čemer je v oklepaju navedeno, da to pomeni celotna vloga folklorne skupne …, ocenjevalni list, zapisnik komisije, vrednotenje in ocenjevanje vlog iz naslova predmetnega razpisa. V nadaljevanju odločbe pa je še navedeno, da so skladno s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v vlogah določeni podatki varovani, zato jih je bilo treba prekriti. Ker prosilec kljub pozivu ni prišel na vpogled vlog, je tako pripravljene fotokopije organ prosilcu posredoval.

 

Ker glede na pritožbene navedbe ni bilo jasno, v katerem delu je organ sploh zavrnil zahtevek prosilca, ga je IP pozval, da se opredeli, katere dokumente je prosilcu sploh posredoval. Iz odgovora organa izhaja, da so to le dokumenti iz tretjega odstavka izpodbijane obrazložitve, čeprav iz petega odstavka izpodbijane odločbe izhaja, da mu je posredoval tudi »vloge« in prosilec v svoji pritožbi podaja navedbe, ki se nedvomno nanašajo na vloge. Prav tako je navedel, da so merila razpisa in dodeljeni zneski javno objavljeni ter da vsak prijavitelj potrdi, da je z merili seznanjen. Delo strokovne programske komisije opredeljuje Pravilnik o načinu dela strokovne programske komisije. Pri tem je organ še navedel, da so prosilcu že leta posredovane informacije in napotki na spletne strani, kjer so objavljeni vsi podatki, tudi glede predmetnega javnega razpisa. Iz navedenega izhaja, da je organ zahtevek zavrnil tudi v tem delu. Glede informacij, o katerih je organ odločil, da se dostop (v obliki fotokopije) zavrne, pa se je v izpodbijani odločbi skliceval tako na varstvo avtorske pravice kot na okoliščino, da gre za varstvo osebnih podatkov. Iz izreka in obrazložitve izpodbijane odločbe pa ni razvidno, glede katerih informacij je organ zavrnil dostop na kateri podlagi. Na to nedvomno opozarja tudi prosilec v svoji pritožbi.  

 

IP je ugotovil, da izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena, da bi se jo dalo preizkusiti. Izrek izpodbijane odločbe vsebuje zgolj navedbo, da se zahtevo prosilca za vpogled delno zavrne, ni pa razvidno, o dostopu do katerih dokumentov je organ odločil. Iz izreka in obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, katere zahtevane informacije so bile predmet presoje. Šesti odstavek 213. člena ZUP določa, da mora biti izrek kratek in določen, vendar kratkost ne sme iti na račun nedvoumnosti. Izrek mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo, iz izreka izpodbijane odločbe pa ni razvidno, kateri konkretni dokumenti so bili predmet presoje. Organ sam ni natančneje opredelil, kateri dokumenti konkretno predstavljajo tiste dokumente, s katerimi organ razpolaga v zvezi z zahtevo prosilca. Prav tako niso razvidni razlogi, na podlagi katerih je zavrnil dostop do dokumentacije, ki je bila tudi predmet zahteve. Kot na primer dokumenti v zvezi s sestavo in z imenovanjem komisije, odobreni zneski, ocenjevalnimi kriteriji, itd. IP je tako ugotovil, da tak izrek ni določen, saj navedba brez konkretne opredelitve posameznih dokumentov ne omogoča določljivosti, ki jo zahteva zakon. Ker postane izvršljiv, pravnomočen oziroma dokončen le izrek upravne odločbe, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V obravnavanem primeru izrek ni takšen. S tem je organ storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), zaradi česar izpodbijana odločba ni zakonita.

 

Prav tako predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP pomanjkljiva obrazložitev odločbe, ki ostane zgolj na deklaratorni ravni in ne omogoča preizkusa. Obrazložitev izpodbijane odločbe je skopa, navaja samo en del zahteve prosilca in ne omenja glede katerih dokumentov je organ zahtevi prosilca ugodil oziroma zavrnil dostop. Navedba presojane dokumentacije v obrazložitvi je tako nedoločna in pavšalna, kar pomeni, da organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedel ugotovljenega dejanskega stanja in dokazov, na katere je to oprto, iz predložene dokumentacije pa tudi ni pojasnjeno in razvidno, o katerih dokumentih še ni odločal oziroma je odločal pa je dostop do njih zavrnil iz prosilcu neznanih razlogov.

 

IP je ugotovil tudi, da se zahteva prosilca nanaša na vloge prijaviteljev na razpis Ljubljana PrP-2019, ki bi jih moral organ pritegniti v postopek, česar pa ni storil. Takšno ravnanje organa predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 2. točki 237. člena ZUP, saj osebam, ki bi morale biti udeležene kot stranke ali stranski udeleženci v postopku, ta možnost ni bila dana.

 

IP je v tako izvedenem postopku ugotovil, da je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ki so vplivale na pravilnost odločitve. Zato je na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del dokumentacije organa. Hkrati je organ tisti, ki zaradi poznavanja zadevnega področja lahko vključi v postopek vse subjekte, na pravice in pravne koristi katerih bi lahko vplivala odločitev v konkretnem primeru.

 

2. Napotki organu prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek

 

Skladno s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek.

 

V ponovljenem postopku mora organ prve stopnje po uradni osebi, določeni za posredovanje informacij javnega značaja, najprej odpraviti procesne napake, in sicer mora skladno s 44. členom ZUP ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. To pomeni, da je v povezavi z načelom zaslišanja strank (9. člen ZUP), v postopek potrebno pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.

 

Organ je dolžan zahtevo prosilca obravnavati na način, da najprej ugotovi, kateri dokumenti ustrezajo prosilčevi zahtevi, jih navesti in šele nato, za vsak posamezni dokument ugotavljati, ali morda obstaja razlog, zaradi katerega je treba dostop zavrniti oziroma ugotoviti, da načina dostopa ne more omogočiti na zahtevan način. V izreku odločbe morajo biti namreč navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, tako, da je nedvomno jasno, na kateri dokument se nanaša navedba, o tem, da se dostop delno zavrne oziroma prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ. Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen.

 

Glede razlogov za prekritje osebnih imen članov društev IP zgolj opozarja na tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki dopušča razkritje osebnih podatkov, če so osebni podatki povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca ali s porabo javnih sredstev. Organ bo tako moral v ponovnem postopku presoditi, ali glede imen lahko uporabi določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer iz prakse IP (npr. odločba št. 090-121/2018 z dne 28. 6. 2018) izhaja, da niso javno dostopni osebni podatki fizičnih oseb, ki niso javni uslužbenci. Ob tem IP še navaja, da so osebni podatki, ki predstavljajo izpolnjevanje pogojev javnega razpisa, lahko javno dostopni, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na način, da osebe niso določene oziroma določljive. Glede na navedeno mora organ v ponovljenem postopku izrecno navesti, kateri osebni podatki so na zahtevanih informacijah (npr. kontaktni podatki, imena in priimki članov društev, ipd.) in razloge za njihovo razkritje oziroma za zavrnitev prostega dostopa. V primeru izvedbe delnega dostopa mora organ, tako v izreku kot tudi v obrazložitvi odločbe, natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo in na podlagi katere izjeme, torej katero vrsto podatkov je prekril (npr. poslovno skrivnost, ime fizične osebe, elektronski naslov, ipd.) in katero izjemo predstavljajo (npr. varstvo osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se dostop zavrne oziroma prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ. Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen.

 

IP dodaja, da ni utemeljena navedba organa, da prosilec nima pravnega interesa za zahtevek, v delu, ki se nanaša na dokumente, ki jih je že prejel kot stranka javnega razpisa. Prosilec je namreč podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, za presojo katere ni relevantno, ali je bil že prej stranka postopka javnega razpisa. Kot je bilo že pojasnjeno zgoraj, v skladu z ZDIJZ namreč izdane odločbe učinkujejo erga omnes (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval in s kakšnim namenom. Za presojo pravnega interesa v postopku po ZDIJZ pa je relevantno dejstvo, ali je bilo zahtevi prosilca za dostop ugodeno in mu je organ zahtevani dokument, s katerim razpolaga, tudi posredoval. IP je mnenja, da isti prosilec v postopku po ZDIJZ ne more več kot enkrat zahtevati istih informacij javnega značaja, saj za to nima več pravovarstvenega interesa, če je bilo njegovi predhodni zahtevi po ZDIJZ že ugodeno.

 

Enako velja glede navedbe organa, da so določene informacije javno objavljene, pri čemer organ ni izkazal, da bi prosilca nanje napotil. Peti odstavek 6. člena ZDIJZ,[1] organom omogoča, da prosilcem ne posredujejo informacij, ki so prosto dostopne in posredujejo le napotil na prosto dostopen vir. V primeru, da organ meni, da so informacije prosto dostopne, mora prosilca nanje napotiti in ne njegovega zahtevka v tem delu zavrniti oziroma o njem sploh ne odločiti. V ponovnem postopku se bo organ opredelil tudi do pritožbenih navedb o tem, da podpisi in žigi na vlogah niso razvidni. Pri čemer IP opozarja, da dejstvo, da se določen žig na originalu vidi manj jasno, ni predmet postopka po ZDIJZ. V postopku po ZDIJZ prosilec lahko uveljavlja le navedbe, ali mu je organ omogočil dostop do določenih informacij in vprašanje, ali je te informacije prekril pa jih ne bi smel.

 

Organ je v pritožbenem postopku navedel, da je glede na številčnost prošenj prosilca ter na njegovo nepripravljenost za sodelovanje, prosilčev namen motenje rednega dela zaposlenih v organu, hkrati pa opozarja še na šikanozno vsebino prosilčevih dopisov, v katerih v negativni luči izpostavlja zaposlene v organu, kar organ smatra za nesprejemljivo. Ker organ izpodbijane odločitve ni utemeljil na tej podlagi, IP zgolj pripominja, da peti odstavek 5. člena ZDIJZ opredeljuje zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, na podlagi katerega lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če je prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Kot izhaja iz Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-C so elementi oziroma kriteriji, ki lahko (skupaj) kažejo na zlorabo pravice, npr. pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, prosilec ne sledi lastnim upravičenim interesom, nagajivost, šikaniranje ipd. IP ob tem poudarja, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora. Institut zlorabe pravice se presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Presoja obstoja zlorabe pravice je institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba torej razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora torej vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo zahteve prosilca obravnaval v skladu z določbami ZDIJZ. Pri čemer so v postopku po ZDIJZ špekulacije o razlogih za vložitev zahteve, ki jih navaja organ (npr. »želja po obračunavanju«) irelevantni in tudi ne smejo vplivati na odločitev organa. Ker ZDIJZ ne določa konkretnih elementov oziroma kriterijev, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, iz prakse IP pa izhaja, da se pri presoji zlorabe pravice dostopa upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.:

  • ponavljajoče se vloge za isto zadevo s pavšalnimi navedbami;[2]
  • pritožba je očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh; z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami se tako ovira izpolnjevanje temeljnih nalog Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin;[3]
  • vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic;[4]
  • zaporedno vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev - vlog brez postulacijske sposobnosti, ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj;[5]
  • vztrajanje pri izterjavi bagatelnega zneska, brez navedbe razumnih razlogov za vztrajanje;[6]
  • z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih, z več deset vloženimi zahtevami za dostop do izrazito obsežne količine dokumentov in več kot 300 elektronskimi sporočili, poslanimi odgovorni osebi za dostop do informacij javnega značaja, v obdobju enega leta, kar predstavlja izjemno število vlog, večinoma z žaljivo vsebino, posredovanje tudi drugim državnim organom;[7]
  • organ je dolžan organizirati svoje delo tako, da se prosilcu, ki ne zlorablja pravic, omogoči dostop; večje število vloženih zahtev, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev;[8]
  • za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je potrebno presoditi, ali iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog ter ali vložena zahteva prosilca namerno povzroča kakšne neprijetnosti ali druge nevšečnosti.[9]

 

Organ mora v ponovljenem postopku odločiti tudi o zahtevi prosilca glede posredovanja zahtevanih informacij v obliki fotokopij, saj je prosilec zahteval informacije tudi v tej obliki. Po določbi drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana z avtorskimi pravicami, če je imetnik pravic tretja oseba in ne organ sam. Glede na navedeno se torej v primeru, da zahtevana informacija predstavlja avtorsko delo, lahko zavrne le način seznanitve z njo (npr. elektronska kopija, fotokopija), ne pa tudi sam dostop do informacije (npr. vpogled). Skladno s 5. členom ZASP je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost, kar mora organ ugotavljati posamično za vsako prispelo vlogo. IP opozarja, da organ lahko v zvezi s to izjemo (če jo ugotovi) zavrne samo način seznanitve, ne pa tudi sam dostop do informacije. Glede navedb prosilca, da zato, ker je delovanje društev javno, v društvu ni avtorskih pravic, IP opozarja na prakso IP (glej npr. odločbo IP št. 021-99/2007/65 z dne 16. 6. 2008), iz katere izhaja, da je lahko tudi vsebina prijavnih obrazcev za javni razpis, avtorsko delo. Vendar pa mora biti tekom dokaznega postopka (npr. obrazložena izjava konkretnega avtorja, drugih prič) preverjeno, ali so podani vsi zgoraj navedeni elementi avtorskega dela.

 

Organ je dolžan v predmetni zadevi v ponovljenem postopku odločiti tudi o morebitnih stroških za posredovanje zahtevanih informacij, in sicer po postopku, ki je predpisan v ZDIJZ in v Uredbi o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljnjem besedilu Uredba), ter o stroških postopka. V izračun stroškov fotokopiranja zaradi izvedbe delnega dostopa pri vpogledu sme organ šteti le fotokopiranje tistih strani zahtevane dokumentacije, na katerih bo organ izvajal delni dostop. Po prvem odstavku 34. člena ZDIJZ je vpogled v zahtevano informacijo brezplačen, kadar ne terja izvajanja delnega dostopa v skladu s 7. členom tega zakona. Nobenega dvoma ni, da lahko organ skladno z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ prosilcu zaračuna stroške posredovanja zahtevane informacije, vendar le v primeru, če pri tem zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij (glej 34. do 36.b člen). Pri stroških postopka mora organ upoštevati tudi prvi odstavek 114. člena ZUP, ki določa, da stroške postopka, kadar je v postopek vstopil stranski udeleženec in je s svojim zahtevkom uspel, krije stranka, na zahtevo katere se je postopek začel. Organ je tudi dolžan prosilca predhodno opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij (tretji odstavek 36. člena ZDIJZ).

 

Če organ ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 80 evrov (z vključenim DDV), lahko od prosilca zahteva vnaprejšnji polog (drugi odstavek 18. člena Uredbe). Polog oz. predujem je institut, ki ga lahko organ uporabi v fazi do izdaje odločbe oz. posredovanja informacij javnega značaja. Polog služi organu kot neko zagotovilo, da njegovo delo (odbiranje, izvedba delnega dostopa in posredovanje informacij javnega značaja), kadar je zahteva obsežna, ne bo odveč v primeru, da bi si prosilec zaradi velikih stroškov na koncu premislil. Pri pologu mora organ prosilca opozoriti na posledice, če polog ne bo plačan v določenem roku, kar pomeni, da bo izdan sklep o ustavitvi postopka. Po posredovanju informacij organ skladno z Uredbo obračuna dejansko nastale stroške in prosilcu izda sklep skladno s prvim odstavkom 18. člena Uredbe. Če polog presega dejanske materialne stroške, organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek. Če pa dejansko nastali stroški presegajo znesek vnaprejšnjega pologa, prosilec plača razliko.

 

IP je zaključil, da je pritožba prosilca utemeljena, saj je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje. Zaradi nejasnega izreka in pomanjkljive obrazložitve se odločbe ni dalo preizkusiti, prav tako osebam, ki bi morale biti udeležene kot stranke ali stranski udeleženci v postopku, ta možnost ni bila dana, pri odločanju o stroški pa niso bile upoštevane vse postopkovne določbe. Z navedenim je organ bistveno kršil pravila postopka, zato je bilo treba na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v roku tridesetih (30) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka

 


[1] Peti odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu lahko ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja.

[2] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3427/07-34 in U-I-287/07 z dne 6. 11. 2008.

[3] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-448/12-11 z dne 21. 6. 2012.

[4] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009.

[5] Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 76/2014 z dne 24. 2. 2014.

[6] Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Izvršilni oddelek, št. II Ip 1002/2009 z dne 13. 5. 2009.

[7] Sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013.

[8] Sodba Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017.

[9] Sodba Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017.