Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 08.12.2017
Naslov: Združenje srbskih književnikov Slovenije - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti
Številka: 090-211/2017
Kategorija: Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

 

Prosilec je zahteval dokumentacijo v zvezi z javnim razpisom. Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil in prosilcu obračunal stroške izvedbe delnega dostopa. Priloga odločbe je bil tudi predračun. Prosilec se je pritožil, da predračuna ne bo plačal, ker polovica kopij nima pomena. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena, da bi se jo dalo preizkusiti, zato je zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek.
 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-211/2017/7
Datum: 8. 12. 2017

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 3. 9. 2017 zoper odločbo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Krekov trg 2, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 6100-9/2017-119 z dne 28. 8. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 


O D L O Č B O:

 


1.    Pritožbi prosilca z dne 3. 9. 2017 se ugodi, odločbo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, št. 6100-9/2017-119 z dne 28. 8. 2017, se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

 

2.    V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 


O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je 13. 6. 2017 zahteval dostop do informacij javnega značaja glede javnega razpisa PrP – 2017, in sicer:
-    brezplačne overjene kopije projektnih vlog (pisne priloge) v fizični ali elektronski obliki in vpogled v celotno komisijsko reševanje projektnih vlog oz. vlog, ki so bile pozitivno ocenjene in so jim dodeljeni znesli višji od 250 evrov za PrP – 2017,
-    brezplačne overjene kopije v fizični ali elektronski obliki in vpogled originalov v celotno komisijsko ocenjevanje izvedbenih poročil projektov oz. poročil, ki so bile pozitivno ocenjene in so jim dodeljeni znesli višji od 250 evrov za PrP – 2017,
-    brezplačne overjene kopije v fizični ali elektronski obliki in vpogled originalov odločitve ocenjevalne strokovne komisije in njena sestava za PrP – 2017 ter
-    pravilnik in ocenjevalni kriteriji, če že obstaja, o takšnih komisijskih zahtevah PrP – 2017.

 

Po pozivu IP zaradi molka organa je organ z odločbo, št. 6100-9/2017-119 z dne 28. 8. 2017 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), zahtevo prosilca delno zavrnil in prosilcu obračunal stroške izvedbe delnega dostopa. Organ je v obrazložitvi navedel, da je na javni razpis PrP – 2017 prispelo 184 prijav programov in projektov, od katerih je 178 prijav avtorsko delo prijaviteljev. Ob tem je navedel tudi, da se kopije vlog, ki so avtorsko delo prijaviteljev na javni razpis PrP – 2017, skladno s 25. členom ZDIJZ pripravijo za vpogled. Kopije vlog, ki niso avtorsko delo prijaviteljev, se na dan izdaje odločbe v obliki priporočene pošiljke posredujejo na naslov prosilca. Organ je zaključil, da bo prosilcu vpogled v informacije javnega značaja omogočen v roku desetih delovnih dni po plačilu predračuna. Priloga odločbe je tudi predračun, št. 6100-9/2017-120 z dne 28. 8. 2017.

 

Prosilec se je 3. 9. 2017 zoper odločbo organa, št. 6100-9/2017-119 z dne 28. 8. 2017 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), pritožil, da predračuna ne bo plačal, ker polovica kopij nima pomena. Navedel je, da je v zvezi z zahtevo prejel 72 kopij in predračun, št. 1702543, v višini 121,73 evrov. Ob tem je še dodal, da so javni razpisi izjema glede avtorskih pravic, saj gre za denar iz državne oz. občinske blagajne, ki mora biti pri javnih razpisih zakonito in namensko razdeljen. Predlagal je, da IP razveljavi izpodbijano odločbo in organu naloži posredovanje fotokopij projektnih vlog za šest subjektov v zadevi PrP-2017, ki jim je bil dodeljen znesek višji od 4000 evrov.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom z dne 20. 9. 2017, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

IP je z dopisom, št. 090-211/2017/2 z dne 18. 10. 2017, na organ naslovil poziv za pojasnilo in dostavo ene vloge, prispelo na Lj PrP 2017, ki predstavlja predmet zahteve prosilca z dne 13. 6. 2017 in jo je organ prepoznal kot zavarovano delo skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice. Organ je IP posredoval vlogi dveh prijaviteljev na razpis Lj PrP-2017 za sofinanciranje celoletne programske dejavnosti in eno vlogo prijavitelja za sofinanciranje projektov.

 

IP je 5. 12. 2017 pri organu opravil ogled brez prisotnosti strank, t. i. ogled in camera, in o tem sestavil zapisnik, št. 090-211/2017/6 z dne 5. 12. 2017.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ pravilno identificiral obseg zahteve, saj se prosilec pritožuje zaradi stroškov, ki so nujno povezani z obsegom zahtevane dokumentacije, in na vsebino že prejetih kopij, ki so brez pomena.

 

1.    Odločitev IP in razlogi za vrnitev zadeve v ponovno odločanje

 

IP je ugotovil, da izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena, da bi se jo dalo preizkusiti. Izrek izpodbijane odločbe vsebuje zgolj navedbo, da se zahtevo prosilca za vpogled delno zavrne. Iz izreka in obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, katere zahtevane informacije so bile predmet presoje. Šesti odstavek 213. člena ZUP določa, da mora biti izrek kratek in določen, vendar kratkost ne sme iti na račun nedvoumnosti. Izrek mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo, iz izreka izpodbijane odločbe pa ni razvidno, kateri konkretni dokumenti so bili predmet presoje. Organ sam ni natančneje opredelil, kateri dokumenti konkretno predstavljajo tiste dokumente, s katerimi organ razpolaga v zvezi z zahtevo prosilca, do katerih dokumentov je prosilcu zavrnil dostop, in v katerem delu je zavrnil dostop do fotokopij. IP je tako ugotovil, da tak izrek ni določen, saj navedba brez konkretne opredelitve posameznih dokumentov ne omogoča določljivosti, ki jo zahteva zakon. Ker postane izvršljiv, pravnomočen oziroma dokončen le izrek upravne odločbe, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V obravnavanem primeru izrek ni takšen. S tem je organ storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), zaradi česar izpodbijana odločba ni zakonita. Prav tako predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP pomanjkljiva obrazložitev odločbe, ki ostane zgolj na deklaratorni ravni in ne omogoča preizkusa. Obrazložitev izpodbijane odločbe je skopa, navaja samo en del zahteve prosilca in ne omenja, v katerem delu in zakaj organ zahtevi prosilca ni ugodil. V obrazložitvi je naveden le del dokumentov, ki so bili predmet presoje organa, saj je organ navedel, da je prosilec vložil zahtevo za vpogled v vse vloge razpisa Lj PrP-2017, ki so sofinancirane v višini najmanj 250 evrov, na ogledu in camera pa je organ IP pojasnil, da prva alineja zahteve prosilca obsega vlogo prijavitelja s prilogami (vloga ima povprečno 12 strani), prvo fazno poročilo (na dveh straneh), ki so ga prijavitelji morali oddati do 25. 7. 2017, ter priloge, s katerimi prijavitelji izkazujejo, da je bil program izveden. Obseg prilog je različen (od 1 do 33 strani) in odvisen od dejavnosti društva. Navedba presojane dokumentacije v obrazložitvi je tako nedoločna in pavšalna, kar pomeni, da organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedel ugotovljenega dejanskega stanja in dokazov, na katere je to oprto.

 

IP je ugotovil tudi, da se prva alineja zahteve prosilca nanaša na vloge prijaviteljev na razpis Lj PrP-2017, ki bi jih moral organ pritegniti v postopek, česar pa ni storil. Takšno ravnanje organa predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 2. točki 237. člena ZUP, saj osebam, ki bi morale biti udeležene kot stranke ali stranski udeleženci v postopku, ta možnost ni bila dana.

 

IP je v tako izvedenem postopku ugotovil, da je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ki so vplivale na pravilnost odločitve. Zato je na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del dokumentacije organa. Hkrati je organ tisti, ki zaradi poznavanja zadevnega področja lahko vključi v postopek vse subjekte, na pravice in pravne koristi katerih bi lahko vplivala odločitev v konkretnem primeru.

 

2.    Napotki organu prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek

 

Skladno s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek.

 

V ponovljenem postopku mora organ prve stopnje po uradni osebi, določeni za posredovanje informacij javnega značaja, najprej odpraviti procesne napake, in sicer mora skladno s 44. členom ZUP ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. To pomeni, da je v povezavi z načelom zaslišanja strank (9. člen ZUP), v postopek potrebno pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.

 

Organ je dolžan zahtevo prosilca obravnavati na način, da najprej ugotovi, kateri dokumenti ustrezajo prosilčevi zahtevi, jih navesti in šele nato, za vsak posamezni dokument ugotavljati, ali morda obstaja razlog, zaradi katerega je treba dostop (za ta konkretni dokument) zavrniti ter obrazložiti konkretne razloge, zaradi katerih je bilo treba zavrniti dostop do konkretnega dokumenta. IP opozarja na izjemo varstva osebnih podatkov, ki od organov terja presojo, ali gre v konkretnem primeru za osebne podatke, za katere ne obstaja zakonska podlaga za njihovo razkritje. Razkritje, sporočanje, širjenje osebnih podatkov ali drugo dajanje na razpolago pomeni obdelavo osebnih podatkov (glej 3. točko prvega odstavka 6. člena ZVOP-1). Po 9. členu ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodi organ) lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. V tej zvezi ZDIJZ v tretjem odstavku 6. člena dopušča razkritje osebnih podatkov, če so osebni podatki povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca ali s porabo javnih sredstev. Glede na navedeno mora organ v ponovljenem postopku izrecno navesti, kateri osebni podatki so na zahtevanih informacijah (npr. kontaktni podatki, imena in priimki članov društev, ipd.) in razloge za njihovo razkritje oziroma za zavrnitev prostega dostopa. V primeru izvedbe delnega dostopa mora organ, tako v izreku kot tudi v obrazložitvi odločbe, natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo in na podlagi katere izjeme, torej katero vrsto podatkov je prekril (npr. poslovno skrivnost, ime fizične osebe, elektronski naslov, ipd.) in katero izjemo predstavljajo (npr. varstvo osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se dostop zavrne oziroma prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ. Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen.

 

Organ mora v ponovljenem postopku odločiti tudi o zahtevi prosilca z dne 13. 6. 2017 glede posredovanja zahtevanih informacij v obliki fotokopij, saj je prosilec zahteval informacije tudi v tej obliki. Po določbi drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana z avtorskimi pravicami, če je imetnik pravic tretja oseba in ne organ sam. Glede na navedeno se torej v primeru, da zahtevana informacija predstavlja avtorsko delo, lahko zavrne le način seznanitve z njo (npr. elektronska kopija, fotokopija), ne pa tudi sam dostop do informacije (npr. vpogled). Skladno s 5. členom ZASP je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost, kar mora organ ugotavljati posamično za vsako prispelo vlogo. IP opozarja, da organ lahko v zvezi s to izjemo (če jo ugotovi) zavrne samo način seznanitve, ne pa tudi sam dostop do informacije.

 

Organ je dolžan v predmetni zadevi v ponovljenem postopku odločiti tudi o morebitnih stroških za posredovanje zahtevanih informacij, in sicer po postopku, ki je predpisan v ZDIJZ in v Uredbi o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljnjem besedilu Uredba), ter o stroških postopka. V izračun stroškov fotokopiranja zaradi izvedbe delnega dostopa pri vpogledu sme organ šteti le fotokopiranje tistih strani zahtevane dokumentacije, na katerih bo organ izvajal delni dostop. Po prvem odstavku 34. člena ZDIJZ je vpogled v zahtevano informacijo brezplačen, kadar ne terja izvajanja delnega dostopa v skladu s 7. členom tega zakona. Nobenega dvoma ni, da lahko organ skladno z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ prosilcu zaračuna stroške posredovanja zahtevane informacije, vendar le v primeru, če pri tem zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij (glej 34. do 36.b člen). Ob tem IP opozarja, da določbe prvega odstavka 36. člena ZDIJZ ni mogoče razumeti v smislu, da organ stroškov ne sme zaračunati, če stroškovnika ne objavi. Stroškovnik je namreč v skladu z določbami 35. člena ZDIJZ določen enotno, pri čemer so pravila zaračunavanja natančno določena v Uredbi (glej 16. do 18. člen). O pravilnosti in utemeljenosti zaračunanih stroškov za posredovanje informacij javnega značaja, glede katerih organ ugodi zahtevi prosilca, je IP že večkrat odločal (glej npr. odločbo IP, št. 090-27/2017/7 z dne 18. 4. 2017). Pri stroških postopka mora organ upoštevati tudi prvi odstavek 114. člena ZUP, ki določa, da stroške postopka, kadar je v postopek vstopil stranski udeleženec in je s svojim zahtevkom uspel, krije stranka, na zahtevo katere se je postopek začel. Organ je tudi dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij (tretji odstavek 36. člena ZDIJZ). Če organ ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 80 evrov (z vključenim DDV), lahko od prosilca zahteva vnaprejšnji polog (drugi odstavek 18. člena Uredbe). Polog oz. predujem je institut, ki ga lahko organ uporabi v fazi do izdaje odločbe oz. posredovanja informacij javnega značaja. Polog služi organu kot neko zagotovilo, da njegovo delo (odbiranje, izvedba delnega dostopa in posredovanje informacij javnega značaja), kadar je zahteva obsežna, ne bo odveč v primeru, da bi si prosilec zaradi velikih stroškov na koncu premislil. Pri pologu mora organ prosilca opozoriti na posledice, če polog ne bo plačan v določenem roku, kar pomeni, da bo izdan sklep o ustavitvi postopka. Po posredovanju informacij organ skladno z Uredbo obračuna dejansko nastale stroške in prosilcu izda sklep skladno s prvim odstavkom 18. člena Uredbe. Če polog presega dejanske materialne stroške, organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek. Če pa dejansko nastali stroški presegajo znesek vnaprejšnjega pologa, prosilec plača razliko.

 

V zvezi s predujmom IP dodatno še pojasnjuje, da ZDIJZ pritožbe zoper zahtevo za vnaprejšnji polog posebej ne predvideva. V takem primeru je treba smiselno uporabiti tretji odstavek 115. člena ZUP, saj se glede vseh vprašanj, ki niso določena v ZDIJZ, subsidiarno uporabljajo določbe ZUP. Smiselno se torej v postopku po ZDIJZ zahteva za vnaprejšnji polog šteje za sklep. Kot izhaja iz prvega odstavka 258. člena ZUP, je zoper sklep dovoljena pritožba samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno. Sklepe, zoper katere ni dovoljena pritožba, lahko glede na četrti odstavek istega člena izpodbijajo prizadete osebe v pritožbi zoper odločbo, razen, če je pritožba zoper sklep s tem zakonom izključena. Zoper sklep o založitvi stroškov oz. zahtevo za vnaprejšnji polog ZUP ni predvidel posebne pritožbe, ampak je le-ta možna zoper končno odločbo. Če torej prosilec ne plača vnaprejšnjega pologa, zavezani organ izda sklep o ustavitvi postopka, zoper katerega je na podlagi navedenega možna pritožba pri IP.

 

IP je zaključil, da je pritožba prosilca utemeljena, saj je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje. Zaradi nejasnega izreka in pomanjkljive obrazložitve se odločbe ni dalo preizkusiti, prav tako osebam, ki bi morale biti udeležene kot stranke ali stranski udeleženci v postopku, ta možnost ni bila dana. Z navedenim je organ bistveno kršil pravila postopka, zato je bilo treba na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v roku tridesetih (30) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

 


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

Postopek vodila:
Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,
asistentka svetovalca pri IP

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav,
informacijska pooblaščenka