Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 06.02.2019
Naslov: Združenje ROVO - Upravna enota Grosuplje
Številka: 090-265/2018
Kategorija: Poslovna skrivnost, Osebni podatek
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Organ je ugodil zahtevi prosilca glede posredovanja dokumentacije iz postopka pridobitve gradbenega dovoljenja. Stranski udeleženec se je na odločbo organa pritožil, pri čemer je navedel, da zahtevana dokumentacija predstavlja njegovo poslovno skrivnost. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da v konkretnem primeru pride v poštev določba tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Zahtevani dokumenti namreč predstavljajo dokumentacijo, ki so jo v okviru svojih javnopravnih nalog izdali posamezni organi oz. nosilci javnih pooblastil za potrebe pridobitve gradbenega dovoljenja. Tovrstne dokumentacije ni mogoče šteti za poslovno skrivnost stranskega udeleženca, saj gospodarske družbe za svojo poslovno skrivnost ne morejo označiti odločitev organov, ministrstev in javnih podjetij v postopkih, ki so zakonsko regulirani in predstavljajo končne odločitve teh organov. IP je pritožbi delno ugodil v delu, v katerem organ ni ustrezno prekril varovanih osebnih podatkov.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-265/2018/4

Datum: 6. 2. 2019


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe ISKRA, elektro in elektronska industrija, d. d., Stegne 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju stranski udeleženec) z dne 28. 11. 2018, zoper odločbo Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, 1290 Grosuplje (v nadaljevanju organ), št. 090-44/2018-7 z dne 12. 11. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi stranskega udeleženca  dne 28. 11. 2018 se delno ugodi in se prva in šesta alineja 1. točke izreka odločbe organa št. 090-44/2018-7 (207) z dne 12. 11. 2018 delno odpravita ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu fotokopije:
  • gradbenega dovoljenja Upravne enote Grosuplje, št. 351-541/2017-13 (301) z dne 21. 5. 2018, pri čemer mora organ v odločbi prekriti ime, priimek in naslov stranskega udeleženca, ki je naveden v  devetem odstavku na str. 5 odločbe in na dnu odločbe v odredbi, komu se odločba vroči,
  • soglasja k projektu št. 1083446 Elektra Ljubljana d. d. z dne 13. 3. 2017, pri čemer mora organ prekriti ime in priimek osebe na dnu, ki je soglasje pripravila.
  1. V delu, ki se nanaša na posredovanje preostalih dokumentov, navedenih v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, ter v delu, ki se nanaša na 2. in 3. točko izreka izpodbijane odločbe , se pritožba stranskega udeleženca zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec, Nevladno okoljsko združenje okoljevarstvenikov, Združenje ROVO, je dne 20. 10. 2018 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za posredovanje kopij vseh dokumentov iz spisa (razen kartografskega dela, samo gradbena situacija) posedovaje gradbenega dovoljenja za rušenje in izgradnjo objekta Iskra d. d., PE Baterije in potenciometri in izdana vsa dovolila v zvezi z novogradnjo v povezavi z omenjenim gradbenim dovoljenjem, kar pomeni tudi OVD, če je bil ta sestavni del za pridobitev GD. Prosilec prav tako zahteva kopije vseh dokumentov iz spisa gradbenega dovoljenja, ki se nanašajo ali sklicujejo, to so soglasja ali mnenja drugih soglasodajalcev.

 

Organ je o prejeti zahtevi dne 23. 10. 2018 obvestil stranskega udeleženca in ga pozval, da v postopku priglasi stransko udeležbo ter se opredeli do obstoja morebitnih izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja.

 

Stranski udeleženec je z dopisom z dne 30. 10. 2018 v postopku prijavil stransko udeležbo in predlagal, da organ zahtevo prosilca zavrne. Prosilec namreč zahteva podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost stranskega udeleženca. Stranski udeleženec je dopisu priložil Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti, sprejet 23. 3. 2015, ter navedel, da iz točke e) tretjega odstavka 2. člena izhaja, da poslovno skrivnost predstavljajo tudi investicije družbe, investicijski elaborati, analize in projektne rešitve, skice ter obratovalna dokumentacija. Dokumentacija, ki jo zahteva prosilec, predstavlja povezano celoto in tudi del PGD projektov, kjer so vključeni tudi opisi tehnologij. Vse to pa je del investicijskega elaborata in torej podatkov, ki v zvezi s Pravilnikom družbe predstavljajo poslovno skrivnost družbe in s tem izjemo po ZDIJZ. V izogib kakršnemu koli dvomu, predstavlja po navedbah stranskega udeleženca poslovno skrivnost celotna dokumentacija, stranski udeleženec zato meni, da ni dovoljen niti delni dostop. Stranski udeleženec pojasnjuje, da so izpolnjeni tudi pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, saj gre za podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Zahtevani podatki v celoti razkrivajo vsebino investicije stranskega udeleženca in njene usmeritve. Če bi dostop do teh informacij dobila nepooblaščena oseba, lahko družbi nastane nepopravljiva škoda. Stranski udeleženec poudarja tudi, da predstavlja del dokumentacije avtorsko delo tretje osebe, zaradi česar je kakršnokoli posredovanje takšnih informacij v nasprotju z zakonodajo. Stranski udeleženec zato nasprotuje tudi vpogledu v takšno dokumentacijo.

 

Organ je dne 7. 11. 2018 opravil test javnega interesa in zapisal, da je pri tem vpogledal v spis izdanega gradbenega dovoljenja in v samo gradbeno dovoljenje. Ker je v izreku gradbenega dovoljenja odločeno, da za izdajo gradbenega dovoljenja presoja vplivov na okolje ni potrebna, organ šteje, da v konkretnem postopku ne gre za podatke o onesnaževanju okolja in da posredovanje podatkov ni v javnem interesu. Uradna oseba je opravila tudi posvetovalni razgovor z referentom, ki je pripravil gradbeno dovoljenje in ugotovila, da naj se proizvodnja ne bi bistveno spremenila oz. povečala, saj so s spremembo objekta le izboljšali sistem skladiščenja proizvodov in s tem zmanjšali morebitne dosedanje vplive na okolje. Organ je še zapisal, da dokumenti kljub temu, da ni izkazanega prevladujočega javnega interesa, predstavljajo informacijo javnega značaja in ne gre za izjeme po 5.a in 6. členu ZDIJZ.

 

Organ je dne 12. 11. 2018 izdal odločbo št. 090-44/2018-7 (207), s katero je odločil, da se prosilcu posreduje kopije:

  • gradbenega dovoljenja št. 351-541/2017-13 (301) z dne 21. 5. 2018,
  • kulturno varstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije št. 35102-0208/2017-4-BM-PJB z dne 13. 11. 2017,
  • projektne pogoje Ministrstva za okolje in prostor, Direkcije RS za vode, št. 35506-645/2017-2 z dne 3. 5. 2017,
  • soglasje za priključitev na cesto Občine Ivančna Gorica št. 351-0045/2017-4 z dne 24. 11. 2017,
  • soglasje h gradnji Javnega komunalnega podjetja Grosuplje št. 6-56/2017 z dne 7. 3. 2017,
  • soglasje k projektu št. 1083446 Elektra Ljubljana d. d. z dne 13. 3. 2017,
  • prikaz ureditve gradbišča iz spisa št. 351-541/2017, vrsta projekta PGD, št. projekta 700131, vrsta načrta – vodilna mapa, merilo 1:750,
  • prikaz odmikov od sosednjih zemljišč iz spisa št. 351-541/2017, vrsta projekta PGD, št. projekta 700131, vrsta načrta – vodilna mapa, merilo 1:750,
  • ureditveno situacijo iz spisa št. 351-541/2017, vrsta projekta PGD, št. projekta 700131, vrsta načrta – vodilna mapa, merilo 1:750.

 

Organ je v obrazložitvi navedel, da je ob pregledu dokumentacije ugotovil, da razpolaga z zgoraj navedenimi dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca. Glede na vrsto dokumentov in po izvedenem tehtanju prevladujočega javnega interesa, je organ ugotovil, da zgoraj našteti dokumenti v nobenem delu ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti in ne razkrivajo vsebine investicije, niti opisa tehnologij stranskega udeleženca. Dalje organ ugotavlja, da je projektni del sicer avtorsko delo, vendar je sestavni del gradbenega dovoljenja, zato se z vidika varstva avtorskega dela projekt za potrebe izpolnjevanja določil ZDIJZ lahko kopira. 9. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah namreč določenim delom odreka avtorskopravno varstvo, med drugim tudi uradnim besedilom z upravnega področja. V primeru uradnih besedil se mora avtorjev interes umakniti javnemu. Taka besedila so tudi gradbena dovoljenja. Tudi sodna praksa, konkretno sodba Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 1410/2015-18 z dne 9. 6. 2016, je zavzela stališče, da je treba projektno dokumentacijo, ki pomeni avtorsko delo, s stališča dostopa do informacij javnega značaja šteti za del uradnega besedila in s tem za delo, ki po drugi točki prvega odstavka 9. člena ZASP ni predmet zaščite po tem zakonu. Organ je zato odločil, da se prosilcu posreduje tudi prikaz odmikov in ureditvena dokumentacija, ki sta sestavni del PGD.

 

Stranski udeleženec je zoper odločbo organa dne 28. 11. 2018 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da prosilec ni upravičen do posredovanja zahtevanih dokumentov, ker gre za podatke, za katere velja izjema poslovne skrivnosti, pri čemer se stranski udeleženec sklicuje na svoj Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti. Organ v odločbi ni pojasnil, zakaj navedbe pritožnika v zvezi s sklicevanjem na poslovno skrivnost niso utemeljene, temveč je zgolj navedel, da zahtevani dokumenti ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Takšna odločitev organa je pomanjkljiva, zaradi česar izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka. V okvir pravic strank postopka sodi tudi pravica do obrazložene odločitve, prvostopenjski organ pa ni pojasnil, zakaj ni sledil navedbam in dokazom stranskega udeleženca, temveč jih je povsem pavšalno zavrnil ter zgolj citiral zakonska določila brez ustrezne povezave med njimi ter vsemi dejstvi in dokazi. Stranski udeleženec vztraja, da zahtevana dokumentacija predstavlja v celoti poslovno skrivnost in meni, da ni dovoljen niti delni dostop do zahtevanih informacij. Stranski udeleženec ponovno poudarja, da je izpolnjen tudi objektivni kriterij poslovne skrivnosti ter vztraja, da gre za avtorskopravno varovano delo.

 

Organ je pritožbo stranskega udeleženca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP z dopisom št. 090-44/2018-9 (207) z dne 4. 12. 2018.

 

IP je organ z dopisom št. 090—265/2018/2 z dne 14. 12. 2018 pozval na predložitev dokumentacije, glede katere se je stranski udeleženec pritožil, organ pa je z dopisom z dne 17. 12. 2018 IP posredoval zahtevane dokumente, in sicer:

  • gradbeno dovoljenje št. 351-541/2017-13 (301) z dne 21. 5. 2018, brez sestavnih delov,
  • kulturnovarstveno soglasje št. 35102-0208/2017-4-BM-PJB z dne 13. 11. 2017,
  • projektne pogoje št. 35506-645/2017-2 z dne 3. 5. 2017,
  • vodno soglasje št. 35507-6863/2017-5 z dne 2. 3. 2018,
  • soglasje za priključitev na cesto št. 351-0045/2017-4 z dne 24. 11. 2017,
  • soglasje h gradnji št. 6-56/2017 z dne 7. 3. 2017,
  • soglasje k projektu št. 1083446 z dne 13. 3. 2017,
  • risba prikaz ureditve gradbišča iz projekta PGD št. 700131,
  • risba prikaz odmikov od sosednjih zemljišč iz projekta PGD št. 700131,
  • risba ureditvena situacija iz projekta PGD št. 700131.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Stranski udeleženec izpodbija odločbo organa v celoti,

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da informacija izvira iz delovnega področja organa, da organ z njo razpolaga in da se nahaja v materializirani obliki. Med organom in stranskim udeležencem je sporno to, ali zahtevana dokumentacija predstavlja poslovno skrivnost stranskega udeleženca oz. ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

Izjema poslovne skrivnosti

 

Organ je dostop do predmetih dokumentov odobril in pri tem navajal, da je ugotovil, da glede teh dokumentov ne obstoji nobena od izjem iz 6. člena ZDIJZ, zato je v celoti ugodil prosilčevi zahtevi za posredovanje kopij dokumentov, kot to izhaja iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe.

 

Pritožnik je v pritožbi glede predmetnih dokumentov uveljavljal izjemo poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zato je IP v pritožbenem postopku presojal utemeljenost te izjeme.

 

Na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

 

ZDIJZ torej glede opredelitve poslovne skrivnosti napotuje na uporabo določb Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), ki določa dva kriterija za opredelitev poslovne skrivnosti. Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po drugem odstavku istega člena pa, ne glede na to ali so določeni s sklepi, podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1).

 

Stranski udeleženec se je že ob prijavi udeležbe skliceval na obstoj Pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti, organ pa je v okviru odločbe presojal zgolj objektivni kriterij poslovne skrivnosti, zato je IP v okviru pritožbenega postopka preverjal obstoj subjektivnega kriterija poslovne skrivnosti in ugotovil, da se zahtevana dokumentacija nanaša na dokumente iz postopka pridobitve gradbenega dovoljenja (gradbeno dovoljenje, soglasja k projektu ter situacije (ureditev gradbišča, odmiki od sosednih zemljišč, ureditvena situacija), ki so del projekta PGD. Navedene dokumente je možno uvrstiti pod točko e) 2. člena Pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti stranskega udeleženca, ki določa, da se za poslovno skrivnost štejejo tudi investicije, investicijski elaborati, analize in projektne rešitve, skice in obratovalna dokumentacija stranskega udeleženca. IP torej ugotavlja, da dokumentacija, ki jo je zahteval prosilec, ustreza definiciji poslovne skrivnosti stranskega udeleženca po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 (subjektivni kriterij).

 

Kljub zatrjevanju stranskega udeleženca, da je v konkretnem primeru podan tudi objektivni kriterij poslovne skrivnosti, in ne glede na navedbe organa, da slednji ni podan, saj dokumenti ne razkrivajo vsebine investicije, niti opisa tehnologij stranskega udeleženca, se IP do navedenega kriterija ni opredelil, saj je dovolj, da za obstoj poslovne skrivnosti zadostuje, da je izpolnjen en od kriterijev in ni potrebe po tem, da se dokumente opredeli kot poslovno skrivnost tudi po objektivnem kriteriju, kadar dokumenti lahko predstavljajo poslovno skrivnost že po subjektivnem kriteriju.

 

Ne glede na navedeno pa podatki, ki so označeni kot poslovna skrivnost v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1, lahko uživajo tovrstno zaupnost le ob predpostavki, da hkrati ni izpolnjen kriterij iz tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Za odločitev, ali stranski udeleženec zahtevane podatke sploh sme določiti kot svojo poslovno skrivnost, kot sam zatrjuje, je torej odločilna vsebina informacije oz. ugotovitev, ali ne gre za podatke, ki so javni že po samem zakonu.

 

Ob pregledu dokumentacije IP ugotavlja, da predstavlja gradbeno dovoljenje št. 351-541/2017-13 (301) z dne 21. 5. 2018 odločbo organa, ki predstavlja dokument v povezavi z javnopravnim delovanjem organa, sama odločba pa kot končni akt v upravnem postopku predstavlja uradno besedilo, ki ga stranski udeleženec ne more določiti za svojo poslovno skrivnost, saj ne gre za dokument, ki bi ga ustvaril stranski udeleženec, hkrati pa izkazuje odločitev javnopravnega organa, ki ima javnopravne posledice, zaradi česar navedeni dokument predstavlja podatek, ki je javen že po samem zakonu, torej ga skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 ni mogoče določiti za poslovno skrivnost. Enako velja tudi glede (1) prikaza ureditve gradbišča iz spisa št. 351-541/2017, vrsta projekta PGD, št. projekta 700131, (2) prikaza odmikov od sosednjih zemljišč iz spisa št. 351-541/2017, vrsta projekta PGD, št. projekta 700131 in (3) ureditvene situacije iz spisa št. 351-541/2017, vrsta projekta PGD, št. projekta 700131, saj so navedeni dokumenti sestavni del PGD-ja, tj. projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, navedeni projekt pa je, kot je določeno v 2. točki izreka gradbenega dovoljenja, sestavni del gradbenega dovoljenja in kot takšen z izdajo gradbenega dovoljenja »deli usodo« gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da postane z izdajo gradbenega dovoljenja tudi projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja del upravne odločbe in kot tak uradno besedilo organa, katerega odločitve izkazujejo javnopravno delovanje tovrstnega organa in jih posledično ni mogoče označiti za poslovno skrivnost določene gospodarske družbe.[1]

 

Prav tako je kot akte, ki predstavljajo javnopravno delovanje organov oz. nosilcev javnih pooblastil, mogoče označiti tudi Kulturno varstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije št. 35102-0208/2017-4-BM-PJB z dne 13. 11. 2017, projektne pogoje Ministrstva za okolje in prostor, Direkcije RS za vode, št. 35506-645/2017-2 z dne 3. 5. 2017, Soglasje za priključitev na cesto Občine Ivančna Gorica št. 351-0045/2017-4 z dne 24. 11. 2017, Soglasje h gradnji Javnega komunalnega podjetja Grosuplje št. 6-56/2017 z dne 7. 3. 2017 in soglasje k projektu št. 1083446 Elektra Ljubljana d. d. z dne 13. 3. 2017. Tudi navedena dokumentacija ne predstavlja dokumentacije, ki bi jo ustvaril stranski udeleženec, temveč gre za dokumentacijo, ki so jo v okviru svojih javnopravnih nalog izdali posamezni organi oz. nosilci javnih pooblastil za potrebe pridobitve gradbenega dovoljenja. Tovrstne dokumentacije ni mogoče šteti za poslovno skrivnost stranskega udeleženca, saj gospodarske družbe za svojo poslovno skrivnost ne morejo označiti odločitev organov, ministrstev in javnih podjetij v postopkih, ki so zakonsko regulirani in predstavljajo končne odločitve teh organov. Ti podatki ustrezajo tretjemu odstavku 39. člena ZGD-1, zato jih stranski udeleženec ne more označiti za svojo poslovno skrivnost. Kljub temu, da bi dokumenti, ki jih je zahteval prosilec, lahko predstavljali poslovno skrivnost organa, gledano strogo jezikovno, jih ob celotni razlagi 39. člena ZGD-1, ni mogoče uvrstiti pod podatke, ki bi lahko predstavljali poslovno skrivnost stranskega udeleženca, ne po subjektivnem, ne po objektivnem kriteriju, saj gre za podatke, ki so po zakonu javni.

 

Na podlagi navedenega IP zaključuje, da v zvezi z dokumenti, ki so predmet tega pritožbenega postopka, ne obstaja izjema iz naslova poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je pritožba v tem delu neutemeljena.

 

Vprašanje avtorskopravnega varstva

 

Glede na to, da stranski udeleženec v pritožbi zatrjuje, da predstavlja del dokumentacije avtorsko delo tretje osebe, zaradi česar je kakršnokoli posredovanje takšnih informacij v nasprotju z zakonodajo, IP pojasnjuje, da zgolj dejstvo, da je določen dokument avtorskopravno varovan, še ne pomeni, da ne predstavlja informacije javnega značaja. ZDIJZ namreč ureja tudi dostop do informacij, ki so zavarovane skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, in sicer določa, da je v primerih, kadar je zahtevana informacija zavarovana v skladu z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, in je imetnik pravic tretja oseba (torej ne organ), organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled. Avtorskopravno zavarovane informacije torej niso izključene iz režima transparentnosti informacij javnega značaja, omejen je zgolj način dostopa do teh informacij, saj jih v primeru, da je imetnik pravic tretja oseba, ni dovoljeno fotokopirati, temveč je možno v tovrstne informacije zgolj vpogledati.

 

Ne glede na navedeno pa IP opozarja, da je organ pravilno ugotovil, da navedena situacija v konkretnem primeru ni podana. Kljub temu, da je dokumentom, ki so sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dela, mogoče priznati, da izpolnjujejo predpostavke, da gre za avtorsko delo iz 5. člena ZASP, je treba v konkretnem primeru upoštevati tudi določbe 9. člena ZASP, ki določenim avtorskim delom odreka avtorskopravno varstvo. Gre za dela, ki ne glede na to, ali izpolnjujejo navedene predpostavke za avtorsko delo iz 5. člena ZASP, avtorskopravnega varstva ne uživajo. In sicer glede na določbo 9. člena ZASP avtorskopravno niso varovane ideje, načela, odkritja, uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja ter ljudske književne in umetniške stvaritve. Prevodi navedenih dokumentov so avtorskopravno varovani, razen če so objavljeni kot uradna besedila. Namen te določbe je čim večje razširjanje in objavljanje uradnih besedil zaradi javnega interesa. V primeru uradnih besedil se mora avtorjev interes umakniti javnemu, saj je v interesu družbe, da je čim bolj seznanjena z zakoni in predpisi, ki jo uravnavajo. Omejevanje uporabe predpisov z avtorskim pravom bi bilo v neposrednem nasprotju z njihovim poslanstvom in smislom. Gre predvsem za besedila, ki jih izdajajo institucije z zakonodajnimi, sodnimi ali upravnimi pristojnostmi ter oblastvenimi upravičenji in s katerimi se uravnavajo pravni položaj državljana ali druge družbene zadeve (povzeto po Trampuž M., Oman B., Zupančič A., Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1997, str. 54). Taka besedila so torej tudi gradbena dovoljenja, saj gre za upravne odločbe upravnih enot. Uradno besedilo pri tem predstavlja tako sama odločba, kot tudi vsi dokumenti oz. norme, ki so njene priloge oz. sestavni del. Id., str. 54; To velja tako v primeru besedil, kot tudi v primeru uradnih stvaritev, ki niso besedila (skice in načrti, arhitekturni, urbanistični in kartografski načrti v zazidalnih načrtih in drugih prostorskih izvedbenih aktih itd.). Id., str. 55.

 

Navedeno stališče izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča RS, sodba opr. št. I U 1410/2015-18 z dne 9. 6. 2016, kjer sodišče npr. ugotavlja, da je treba projektno dokumentacijo, ki sicer pomeni avtorsko delo, s stališča dostopa do informacij javnega značaja, šteti za del uradnega besedila (uradne odločbe – gradbenega ali uporabnega dovoljenja) in s tem za delo, ki po 2. točki prvega dostavka 9. člena ZASP ni predmet zaščite po tem zakonu. To pomeni, da organi po ZDIJZ nimajo zakonske podlage za omejitev načina dostopa do teh listin, saj se taka omejitev po drugem odstavku 25. člena ZDIJZ nanaša izključno na informacije, ki so predmet take zaščite. Slednje pomeni, da omejitev dostopa (zgolj v obliki vpogleda) v konkretnem primeru ne pride v poštev, in lahko prosilec za dostop izbere katerokoli od oblik ki jih določa prvi odstavek 25. člena ZDIJZ, torej tudi fotokopije.

 

Okoljski podatki

 

IP na tej točki izpostavlja tudi, da je mogoče zahtevane dokumente obravnavati tudi v okviru tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli (ne glede na morebitne izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), če gre a podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Navedeni člen ne določa, da je v javnem interesu zgolj posredovanje podatkov, ki predstavljajo onesnaževanje okolja, kot to zmotno ugotavlja organ v svoji odločbi, temveč predstavljajo vsi podatki, za katere tako določa ZVO-1, torej tudi podatki o posegih v okolje zaradi izgradnje določenega objekta, podatke, ki so skladno z določbami ZDIJZ absolutno javne informacije javnega značaja. Glede na to, da je IP ugotovil, da je dovoljen dostop do zahtevanih informacij zato, ker ne obstajajo izjeme od prostega dostopa iz 5.a oz. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se v nadaljevanju ni podrobno spuščal v ugotavljanje, da je navedene informacije mogoče razkriti tudi na podlagi navedenega člena, saj se dostop do informacij na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ tehta ob obstoju katere izmed podanih izjem, teh pa v konkretnem primeru IP ni ugotovil.

 

Izjema varstva osebnih podatkov

 

Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je IP v nadaljevanju po uradni dolžnosti preizkusil, ali so morebiti glede zahtevanih dokumentov podane kakšne druge izjeme iz 5.a člena in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da so v dokumentih vsebovani osebni podatki fizičnih oseb, za katere je IP nadalje ugotavljal, ali obstaja zakonska podlaga, ki bi dovoljevala njihovo razkritje po ZDIJZ.

 

V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

IP je dovolil razkritje naslednjih osebnih podatkov:

- imena, priimki in podpisi javnih uslužbencev oz. javnih funkcionarjev in oseb, ki so v okviru javnopravnih nalog vodile postopke in odločale o pravicah, saj 1. alineja tretjega odstavka 6. člena določa, da se ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Navedene podatke je torej v zahtevanem dokumentu dopustno razkriti;

- imena, priimki in podpisi zastopnikov gospodarskih družb, katerih vpis v javni register je obvezen. Identifikacijski podatki o osebah, pooblaščenih za zastopanje subjektov, se namreč vpisujejo v sodni register ravno z namenom, da lahko vsakdo, ki posluje s subjektom, preveri, ali tega res zastopa upravičena oseba. Ker podpis izkazuje, kdo je v imenu subjekta (kot zakoniti zastopnik) storil določeno dejanje, je tudi podpis sestavni del identifikacijskih podatkov in zato ni varovan;

- imena, priimke in podpise odgovornega vodje projekta in odgovornih projektantov oz. geodetov, odgovornih nadzornikov in odgovornih vodij del; IP na tem mestu poudarja, da je področje gradnje objektov v javnem interesu, ker izdaja gradbenega dovoljenja pomeni poseg v okolje in prostor, zato je tudi regulirano z javnopravnimi predpisi

- imena, priimke in izobrazbe avtorjev skic, saj avtorskopravna zakonodaja avtorjem daje pravico, da so vedno objavljeni skupaj s svojim avtorskim delom.

 

Glede naslednjih osebnih podatkov pa je IP ugotovil, da so posamezniki na podlagi njih določljivi in da za njihovo posredovanje prosilcu oz. javnosti ne obstaja zakonska podlaga, zato jih mora organ, v skladu s 7. členom ZDIJZ in 19. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07, 95/11 in 24/16), pred posredovanjem dokumentov prosilcu prekriti. Gre za ime in priimek posameznika, ki je zaposlen v gospodarski družbi in hkrati ni vpisani v javni register oseb, pooblaščenih za zastopanje in ime, priimek in naslov fizične osebe, ki je kot stranski udeleženec vstopila v postopek pridobitve gradbenega dovoljenja.

 

ZDIJZ v 7. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (delni dostop). Organ mora podatke izbrisati na način iz 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05 in 119/07), ki določa, da se v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. čl. ZDIJZ, šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče med drugim fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki. Skladno z navedenim je IP organu naložil izvedbo delnega dostopa.

 

 

 

 

Sklepno

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba stranskega udeleženca zoper prvo in šesto alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe delno utemeljena, saj organ na dokumentih, ki se posredujejo prosilcu, ni ustrezno prekril določenih osebnih podatkov, zato je IP pritožbi stranskega udeleženca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati dokumente, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

 

V preostalem delu 1. točke izreka izpodbijane odločbe je organ pravilno in zakonito ugotovil, kateri dokumenti se prosilcu še posredujejo, zato je pritožba v tem delu (kot tudi v delu, ki se nanaša na 2. in 3. točko izreka izpodbijane odločbe) neutemeljena, in se kot taka zavrne, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka

 


[1] Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. I U 1410/205-18 z dne 9. 6.2016.