Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 08.05.2006
Naslov: Združenje Moč zoper molk Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
Številka: 021-4/2006/28
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


Datum: 08.05.06
Šifra: 021-4/2006/28

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar na podlagi 3. in 4 odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (UL RS, št. 24/03 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odst. 255. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (UL RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02 in 73/04, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Združenja MOČ za zaščito otrok, ki ne morejo živeti pri starših, Irgoličeva 20, 2311 Spodnje Hoče (v nadaljevanju prosilec), z dne 15.12.2005 zoper molk Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo

ODLOČBO:


1. Pritožba zaradi molka se kot neutemeljena zavrne.
2. Zahteva se kot neutemeljena zavrne.

OBRAZLOŽITEV:


Dne 21.11.2005 je prosilec vložil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je od organa zahteval prepis oziroma fotokopijo specifikacije izračuna materialnih stroškov za rejenca, na podlagi katere je bil izračunan znesek iz 51. čl. Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (UL RS, št. 110/2002, v nadaljevanju ZIRD). Organ je na zahtevo odgovoril v dopisu št. 66303-18/2005/2 z dne 16.12.2005, s katerim je prosilčevi zahtevi ugodil in mu v času uradnih ur organa dovolil vpogled v spis, s katerim organ razpolaga.

Prosilec je dne 15.12.2005 poslal organu vlogo oz. pritožbo (v vednost Pooblaščencu), v kateri je ugovarjal, da v prošnji z dne 21.11.2005 ni zahteval vpogleda, temveč prepis ali fotokopijo specifikacije izračuna materialnih stroškov za rejenca, na podlagi katere je bil izračunan znesek iz 51. čl. ZIRD. Prosilec je nadalje še navedel, da bi organ o njihovi zahtevi moral odločiti z odločbo. Prosilec je z dopisom z naslovom ''pritožba II'' z dne 19.12.2005, ki ga je naslovil na Pooblaščenca, prosil za posredovanje pri dostopu do informacije javnega značaja.

V dopisu z dne 23.12.2005, št. 66303-18/2005/5 je organ odgovoril na prosilčevo ''pritožbo II'' z dne 19.12.2005 tako, da mu je posredoval fotokopijo elektronskega dopisa, ki je organu služil kot podlaga za specifikacijo izračuna materialnih stroškov za rejenca, na podlagi katere je bil izračunan znesek iz 51. čl. ZIRD. Pri tem je še pojasnil, da je organ skladno z 22. čl. ZDIJZ dolžan izdati pisno odločbo le v primeru, kadar zahtevo za dostop do informacije javnega značaja delno ali v celoti zavrne.

Prosilec se je zoper prejeto fotokopijo elektronskega dopisa, ki je organu služil kot podlaga za specifikacijo izračuna materialnih stroškov za rejenca, na podlagi katere je bil izračunan znesek iz 51. čl. ZIRD, dne 24.12.2005, pritožil, saj ne izkazujejo v zadostni meri strokovnosti in celovitosti postopka izračuna materialnih stroškov za rejenca, določenih v 51. čl. ZIRD. Zato je prosilec ponovno zahteval, da mu organ pošlje vso strokovno dokumentacijo, ki je bila podlaga za izračun zneska iz 51. čl. ZIRD in ne le fotokopijo elektronskega dopisa.

V zvezi z navedenim v prejšnjem odstavku je prosilec, dne 06.01.2006, na Pooblaščenca naslovil dopis z naslovom ''pritožba III'', v katerem je navedel, da fotokopija elektronskega dopisa, posredovana dne 19.12.2005, ne more predstavljati ustrezne in zahtevane podlage za izračun zneska iz 51. čl. ZIRD.

Organ je z dopisom z dne 09.01.2006, št.: 66303-18/2005/10 prosilcu odgovoril na njegov dopis z dne 24.12.2005. V dopisu pojasnjuje, da organ ne razpolaga z nobenim drugim dokumentom v zvezi z izračunom materialnih stroškov za rejenca. Ob tem opozarja, da kot je nesporno razvidno iz dokumenta, katerega fotokopija je bila posredovana prosilcu, dokument ni nastal dne 12.04.2005, kot zatrjuje prosilec, temveč dne 19.11.2001, ko je bil po elektronski pošti posredovan organu. Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti in s tem tudi znesek materialnih stroškov za rejence, kot izhaja iz 51. čl. tega zakona, je bil sprejet v Državnem zboru RS. Znesek, kot izhaja iz 51. čl. tega zakona, se po določbi 61. čl. istega zakona usklajuje enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin.

Pooblaščenec je štel prosilčevo pritožbo za pritožbo zaradi molka organa. Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je Pooblaščenec z vabilom št. 021-92/2005/11 z dne 10.01.2006 razpisal ogled in camera v prostorih organa, ki ga je nato dne 18.01.2006 tudi opravil. Na podlagi ogleda je nato Pooblaščenec, dne 23.01.2006, telefonsko pozval organ, da v zadevi specifikacije izračuna zneska iz 51. čl. ZIRD prosilcu pošlje fotokopijo Raziskave o minimalnih življenjskih standardih Ekonomskega Inštituta pri Ekonomski fakulteti v Ljubljani iz leta 1998 in fotokopijo obrazložitve 51. čl. predloga Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, objavljene v Poročevalcu, št. 44/02, kar je organ skupaj s spremnim dopisom z dne 26.01.2006, št.: 66303-18/2005/13, tudi storil.

Dne 30.01.2006 je prosilec organu posredoval dopis (Pooblaščencu v vednost), da pri pritožbi z dne 06.01.2006, ki je bila posredovana Pooblaščencu, vztraja, saj organ zahtevi ni ugodil, izračuna ni posredoval, ker ga nima, medsebojno privatno dopisovanje fizičnih oseb pa ni nikakršen izračun, še manj znesek iz predloga ZIRD. Prav tako organ ni o zahtevi odločil z odločbo, kakor mora storiti, če zahtevi ne ugodi iz upravičenih razlogov.

Na podlagi navedenega je Pooblaščenec z dopisom z dne 07.04.2006, šifra: 021-4/2006/26 organ pozval, da mu posreduje vse dokumente, ki se tičejo zadeve, kar je organ, skupaj s spremnim dopisom z dne 11.04.2006, št.: 66303-18/2005/16, tudi storil.

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da organ o zahtevi prosilca ni odločil z odločbo, ker je bil mnenja, da je zahtevi prosilca v celoti ugodil, s tem ko je prosilcu posredoval fotokopijo originala specifikacije izračuna materialnih stroškov za rejenca, na podlagi katere je bil izračunan znesek iz 51. čl. ZIRD. Takšno ravnaje sicer narekuje tudi prvi odst. 21. čl. ZDIJZ, na podlagi katerega je organ v primeru, da zahtevi ugodi, zavezan narediti uradni zaznamek, ni pa dolžan izdati posebne odločbe. Vendar pa je v obravnavanem primeru prosilec, ob smiselni uporabi 4. odst. 25. čl. ZDIJZ (opomba Pooblaščenca), organ obvestil, da dokument, ki ga je prejel, ni informacija javnega značaja, ki jo je zahteval. V takšnem primeru pa je dolžnost organa, da najkasneje v roku treh dni ponovno odloči. Ker organ, kot izhaja iz dopisa z dne 09.01.2006, z drugim dokumentom, ki bi bil v zvezi z izračunom materialnih stroškov za rejenca, ne razpolaga, kar pomeni, da zahtevi prosilca ni mogel ugoditi, bi moral o zahtevi prosilca odločati z odločbo, vendar je prosilcu poslal le dopis. Takšno ravnanje pa je v nasprotju z določbami ZDIJZ, saj odgovor v obliki dopisa ni procesno pravilna oblika odločanja v tem postopku. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec pritožbo prosilca štel kot pritožbo zoper molk organa. Pooblaščenec tudi pojasnjuje, da imajo dopisi prosilca sicer naslove ''pritožba II'' in ''pritožba III'', vendar iz njih izhaja, da gre smiselno zgolj za urgiranje v zvezi s pritožbo z dne 15.12.2005 in ne za morebitne nove pritožbe.

1. Pojem in obstoj informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odst. 39. čl. Ustave RS (UL RS, št. 33/91-I s spremembami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja (ne le državne uprave, med katere sodi tudi organ), ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odst. 4. čl. ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena z tremi osnovnimi kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področje organa (informacije je povezana z delom organa in jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se le-ta nahaja v materializirani obliki-v obliki dokumenta.

Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu sam, v sodelovanju z drugim organom ali jo pridobiti pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pojem delovno področje po ZDIJZ se namreč razteza na vsak podatek, ki je nastal v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. čl. ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija Urške Prepeluh, Pravica do dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).

Kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, organu tudi ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima. Nadalje iz opredelitve informacije javnega značaja določene 1. odst. 4. čl. ZDIJZ še izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja, zato organi, zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanja ter da dajejo pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa.

Ker se je organ med drugim skliceval tudi na dejstvo, da zahtevana informacija ne obstaja, je Pooblaščenec v obravnavanem primeru najprej ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi trije kriteriji za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ oziroma ali obstaja t.i. kriterij materializirane oblike. Zato je z namenom razjasnitve dejanskega stanja opravil ogled v prostorih organa (ogled in camera) na podlagi 11. čl. ZInfP, kot je podrobneje opisano v naslednji točki obrazložitve.

2. Ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevani dokumenti obstajajo ter vpogleda v njihovo vsebino, je, kot izhaja iz navedb, Pooblaščenec dne 18.01.2006 v pristojnosti pooblaščene osebe pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. čl. ZInfP. Določilo 11. čl. ZInfP določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesna dejanja v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije .

In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. čl. ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ogled se je nanašal na vse dokumente, povezane z informacijami, ki jih je prosilec zahteval.

Pooblaščenec je med ogledom in camera ugotovil, da zahtevani dokument ne obstaja. Medtem pa je organ še pojasnil, da se je pri specifikaciji izračuna rejnine oprl na nekatere izsledke Raziskave o minimalnih življenjskih standardih Ekonomskega Inštituta pri Ekonomski fakulteti v Ljubljani iz leta 1998, da pa je bil znesek iz 2. odst. 51. čl. ZIRD, katerega specifikacijo izračuna zahteva prosilec, dokončno sprejet v zakonodajnem postopku v Državnem zboru RS na podlagi političnega konsenza. Pooblaščenec ugotavlja, da je slednje razvidno tudi iz magnetogramov sej Državnega zbora RS z dne 23.10.2002 in 27.11.2002, prosto dostopnih na uradni spletni strani Državnega zbora RS.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki ga prosilec zahteva, kar pomeni, da ni izpolnjen prvi pogoj iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. To pomeni, da ni izpolnjen pogoj, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Ker z zahtevanim dokumentom organ ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

V skladu z navedenim je Pooblaščenec zaključil, da niso izpolnjeni pogoji iz 4. čl. ZDIJZ, saj zahtevana informacija ne obstaja.

3. Predložitev obstoječe, z zahtevo smiselno povezane dokumentacije
Za uresničevanje namena ZDIJZ, torej zagotavljanja javnosti in odprtosti delovanja državnih organov ter omogočitvi uresničevanja pravic posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, si morajo organi v skladu z 2. čl. ZDIJZ prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. ZDIJZ tako določa načelo odprtosti delovanja javnih organov in pomeni, da je delovanje in odločanje javnih oblasti oprto tudi na posameznike (državljane), ki lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih oblasti in sodelujejo pri sprejemanju njenih odločitev. Načelo odprtosti torej predstavlja javnost delovanja javnih oblasti, zagotavljanje informacij o delu javnih oblasti in pravico do dostopa do dokumentov javnih oblasti ali v tem drugem delu tudi transparentnost delovanja javnih oblasti.

Na podlagi navedenega je Pooblaščenec kljub neobstoju zahtevanih dokumentov z namenom zagotavljanja javnosti in odprtosti delovanja  organu predlagal, da predloži obstoječe dokumente, s katerimi razpolaga, in katerih vsebina se zelo približa zahtevanim podatkom, čeprav teh podatkov prosilec ni izrecno zahteval. Zato je organ z dopisom št. 66303-13/2005/23 in 66303-13/2005/13, z dne 26.01.2006, prosilcu posredoval fotokopijo Raziskave o minimalnih življenjskih stroških, ki jo je izvedel Ekonomski inštitut pri Ekonomski fakulteti v Ljubljani in fotokopijo obrazložitve 51. čl. predloga Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, objavljene v Poročevalcu, št. 44/02.
V skladu z navedenim Pooblaščenec zaključuje, da v obravnavani zadevi ni izpolnjen prvi pogoj iz 4. čl. ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ razpolaga. Ker to pomeni, da ni izpolnjen kriterij materializirane oblike,  zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Kot je razvidno iz pritožbenega postopka, je prosilec vložil pritožbo zato, ker je bil organ v molku, saj ni odločil o zahtevi v skladu s postopkovnimi določbami ZDIJZ in ZUP, ki se v postopku s pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja uporablja subsidiarno (2. odst. 15. čl. ZDIJZ). Ker se molk organa v skladu s 4. odst. 22. čl. ZDIJZ šteje kot odločba, s katero je zahteva zavrnjena, iz obrazložitve te odločbe Pooblaščenca pa so razvidni razlogi za zavrnitev zahteve, ker niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, to pomeni, da je pritožba neutemeljena. Pooblaščenec je na podlagi 3. odst. 255. čl. ZUP odločil tudi o zahtevi prosilca in podal tudi razloge za zavrnitev zahteve.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka