Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 10.07.2006
Naslov: Združenje Moč zoper Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Številka: 021-20/2006/5
Kategorija: Osebni podatek
Status: Odobreno


Datum: 10.7.2006
Šifra: 021-20/2006/5
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/2003 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZDIJZ) in 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, ZInfP), o pritožbi Združenja MOČ za zaščito otrok, ki ne morejo živeti pri starših, Irgoličeva 20, 2311 Spodnje Hoče (v nadaljevanju prosilec), ki ga zastopa predsednica združenja Vida Berglez, zoper odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 5, Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 66303-2/2006/2 z dne 09.2.2006, na podlagi 4. odstavka 27. člena ZDIJZ ter 1. in 2. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZUP), izdaja naslednjo

O D L O Č B O:


1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku treh dni od pravnomočnosti te odločbe v pisni obliki posredovati izpis podatkov o tem, koliko rejnikov, vpisanih v register o izvajanju rejniške dejavnosti, ima nižjo izobrazbo od zaključene poklicne oziroma strokovne izobrazbe in koliko rejnikov od teh je bilo vpisanih v register po 01.01.2003.

O B R A Z L O Ž I T E V:


Prosilec je dne 23.01.2006 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja in sicer, kolikšno število rejnikov, vpisanih v register o izvajanju rejniške dejavnosti, ima nižjo izobrazbo od zaključene poklicne oziroma strokovne izobrazbe in kolikšno število le teh je bilo vpisanih v register po 01.01.2003. Dodaja še, da če organ podatkov ne vodi v registru, jih je mogoče poiskati iz drugih evidenc ali drugih virov. Prosilec še navaja, da želi  informacijo v pisni obliki.

Organ je dne 17.02.2006 izdal odločbo št. 66303-2/2006/2, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil.

V obrazložitvi organ med drugim navaja, da mora, v skladu z določbami Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, v nadaljevanju ZIRD), oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, med drugim imeti zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo, kot to izhaja iz druge alinee prvega odstavka 5. člena ZIRD. Vendar pa lahko v izjemnih primerih, če se glede na okoliščine primera ugotovi, da je to nedvomno v rejenčevo korist, izvaja rejniško dejavnost tudi oseba, ki ima nižjo stopnjo izobrazbe od predpisane, kot to izhaja iz drugega odstavka 5. člena ZIRD. Na podlagi zahteve prosilca organ kot zavezanec ugotavlja, da evidenca izdanih dovoljenj, ki jo vodi organ, ne vsebuje podatka o manjši izobrazbi od predpisane, kajti tako rejniki, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti, kot tisti, ki teh ne izpolnjujejo in zaradi koristi rejenca lahko izvajajo rejniško dejavnost (drugi odstavek 5. člena ZIRD), so enakovredno vpisani v evidenco izdanih dovoljenj, ki podatka o izobrazbi rejnika ne vsebuje. Organ ponovno navaja, da spregled zakonskega pogoja ni podatek, ki bi se v skladu z določbami ZIRD vpisal v evidenco izdanih dovoljenj, ki jo vodi organ. Glede na navedeno števila rejnikov, ki tega formalnega pogoja iz 5. člena ZIRD ne izpolnjujejo, ni mogoče posredovati, saj s tem dokumentom organ ne razpolaga. V zvezi s predlogom prosilca, da lahko organ, če zahtevanih podatkov ne vodi v registru, te poišče iz drugih evidenc ali virov, organ odgovarja, da če sam z informacijami ne razpolaga, teh ni dolžan posebej zagotavljati, kot to izhaja iz 4. odstavka 5. člena ZDIJZ.

Na zavrnilno odločbo je prosilec dne 06.03.2006 na organ vložil pritožbo, v kateri navaja, da se z navedbami organa ne strinja in meni, da odločitev organa predstavlja predvsem napačno uporabo določb materialnega prava ter tako posledično tudi kršitev procesnih določb. Meni, da so dejstva, ki jih navaja organ, popolnoma neutemeljena in kot dokaz navaja strokovni članek Vlaste Rozman in Tanje Oberski o Informacijskem sistemu – sklop rejništvo, ki je bil objavljen v Rejniškem glasniku št. 43, novembra 2004, ki ga je izdal CSD Domžale. V tem članku je navedeno, da je informacijski sistem centrov za socialno delo eden največjih informacijskih sistemov v državi. Enotni informacijski sistem med drugim zajema tudi rejništvo. V letu 2003 so, vzporedno z uvajanjem ZIRD in Pravilnika o pogojih in postopkih za izvajanje ZIRD, pripravljali tudi informacijski sistem za področje rejništva, ki zajema podatke o rejnicah in rejnikih, o rejencih in rejenkah, preko sistema pa se izvajajo tudi vsa izplačila rejnin in prispevkov za socialno varnost za tiste rejnike in rejnice, ki izvajajo rejniško dejavnost kot poklic. Sistem je začel v celoti delovati konec leta 2003, prvo izplačilo rejnin preko informacijskega sistema pa je bilo izvedeno januarja 2004. Na podlagi informacijskega sistema sedaj razpolagajo z mnogo več podatki, nekateri najpomembnejši so, da na primer vsak trenutek vedo, koliko je vseh rejniških družin v Sloveniji, koliko je rejnikov sorodnikov, kakšno je število trenutnih prostih mest pri rejniških družinah za celo Slovenijo, koliko je prostih mest pri poklicnih rejnicah, kakšna je izobrazbena raven rejnic in rejnikov, zaposlitveni status rejnic in rejnikov, koliko je rejenk, koliko je rejencev, starostna struktura rejenk in rejencev, koliko časa so otroci v rejništvu, iz kakšnih družin prihajajo rejenci in rejenke, kakšne težave imajo, kam odhajajo po zaključenem rejništvu,…Informacijski sistem sestavljajo trije sklopi – sklop »vnos rejencev«, »vnos rejnikov« in »vnos map«. Poleg omenjenih treh sklopov sta pomembna dela informacijskega sistema tudi sklopa »izpiskov« in »statistik«.

Prosilec na podlagi navedenega meni, da so trditve organa neresnične in zavajajoče v delu, kjer trdi, da z zahtevano informacijo o izobrazbi rejnikov ne razpolaga, saj je iz navedenega jasno razvidno, da se podatki o izobrazbi rejnikov vodijo v informacijskem sistemu in da jih organ, kot statistični podatek, lahko pridobi samo s klikom na tipko na računalniku.

Pooblaščenec je dne 14.03.2006 od organa prejel pritožbo prosilca v obravnavo.

Pritožba je utemeljena.

1. Obstoj informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo (med drugim tudi) državni organi.
Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, po katerih lahko opredelimo informacijo javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled, bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je, da prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa (da torej zanje ne velja omenjena pravna domneva).

Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).

Organ je, na podlagi 2. odstavka 14. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002 s spremembami in dopolnitvami), organ, ki je ustanovljen za opravljanje upravnih nalog področju dela, družine in socialnih zadev. ZIRD v 1. odstavku 2. člena določa, da je rejništvo posebna oblika varstva in vzgoje otrok, nameščenih v rejniško družino na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja ali drugega zakona in je namenjeno otrokom, ki začasno ne morejo prebivati v biološki družini. Kot izhaja iz 13. in 15. člena ZIRD, je organ tisti, ki vodi in ažurira evidenco izdanih dovoljenj za opravljanje rejniške dejavnosti. Iz navedenega izhaja, da zahtevana informacija nedvomno sodi v njegovo delovno področje.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevana informacija obstaja, je Pooblaščenec pri organu dne 08.05.2006, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.

In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

Pooblaščenec je pri organu vpogledal v evidenco izdanih dovoljenj za izvajanje rejniške dejavnosti in ugotovil, da podatek o izobrazbi rejnika v tej evidenci ni naveden. Organ je Pooblaščencu pojasnil, da se ta podatek vodi ločeno, ker za samo izvajanje rejniške dejavnosti ni pomemben. Podatke o izobrazbeni strukturi rejnikov zbirajo centri za socialno delo in jih vnesejo v svoj informacijski sistem, do katerega pa ima dostop tudi organ. Pooblaščenec je vpogledal v ta informacijski sistem (ISCSD) in ugotovil, da je v meniju »statistike« možno dobiti sumarne oziroma skupne podatke o izobrazbi rejnikov. Pooblaščenec je ugotovil, da je iz tega sistema mogoče dobiti tudi podatek o tem, koliko rejnikov je od 01.01.2003 dobilo dovoljenje in imajo nižjo izobrazbo, kot je določena v ZIRD ter kdo od teh ima še aktivno dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti. Organ je Pooblaščencu še pojasnil, da bi razkritje tega podatka, kljub temu, da je le številčni, škodovalo rejniškemu sistemu kot celoti. Rejniki, ki ne izpolnjujejo pogoja izobrazbe, so lahko tudi ožji družinski člani rejenca ali pa rejniki s kvalitetnimi dolgoletnimi izkušnjami, ki so sodelovali pri nastajanju ZIRD. Slednji bi se med temi podatki lahko prepoznali in bili prizadeti do te mere, da bi lahko iz sistema rejništva izstopili in prenehali izvajati rejniško dejavnost. Ker je organ odgovoren za izvajanje rejniške dejavnosti kot javne službe na področju socialnega varstva, bi razkritje tega podatka lahko ogrozilo izvajanje javne službe.

Pooblaščenec  je ugotovil, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja, saj se zahtevana informacija nahaja v obliki računalniške evidence, ki jo organ vodi v okviru svojega delovnega področja.

2. Izjeme od prostega dostopa
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed  izjem, ki jih določa zakon ali drug, hierarhično enak in kasnejši zakon ali višji pravni akt. Dokazno breme, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, nosi organ.

Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Pooblaščenec je zato v nadaljevanju presojal, ali gre za prosto dostopne informacije ali pa je podana katera od izjem od prostega dostopa.

V zvezi z navedbami organa, da bi razkritje zahtevanih podatkov lahko ogrozilo izvajanje rejništva kot javne službe na področju socialnega varstva, ker bi se rejniki lahko prepoznali in bili prizadeti do te mere, da bi lahko iz sistema rejništva izstopili in prenehali izvajati rejniško dejavnost, Pooblaščenec ugotavlja, da organ s tem smiselno zatrjuje obstoj izjeme iz 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Prosilec pa zahteva skupne kvantitativne podatke o tem, koliko rejnikov ima nižjo izobrazbo od zakonsko določene.

Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Ker prosilec v obravnavanem primeru zahteva podatke, ki se nahajajo v anonimizirani obliki, ki jih ni mogoče povezati s posameznikom in zato ne gre za podatke, ki bi predstavljali osebne podatke v smislu definicije osebnega podatka iz 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1. Fizične osebe preko zahtevanih podatkov ne bi bilo mogoče določiti, četudi bi v to bilo vloženo veliko napora, stroškov ali časa. Iz tega razloga ni mogoče pritrditi trditvi organa, da bi posredovanje zahtevanih informacij lahko ogrozilo izvajanje rejništva, ker bi se rejniki lahko prepoznali. Prepoznava preko kvantitativnih, številčnih podatkov namreč pojmovno ni mogoča.

Sklepno Pooblaščenec še pojasnjuje, da je zahtevane podatke mogoče z uporabo nekaterih osnovnih računalniških ukazov priklicati iz evidenc, ki jih vodi organ. Iz tega razloga izpis oziroma razvrstitev nekaterih podatkov iz evidence ne pomeni ustvarjanja nove informacije. Iz tega sledi, da mora organ podatek iz širšega sistema priklicati in prosilčevi zahtevi ugoditi. Prav tako so glede na navedeno ovržene trditve organa, da z zahtevanimi podatki ne razpolaga. Nesprejemljivo bi bilo stališče, da so tehnične prepreke v obravnavanem primeru tako velike, da bi samo zaradi njih bil dostop do sicer javnih informacij onemogočen.

Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani podatki ne predstavljajo nobene izmed taksativno naštetih zakonskih izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ki jih določa ZDIJZ v 1. odstavku 6. člena. V skladu s tem je organ prosilcu dolžan posredovati izpis številčnih podatkov o tem, koliko rejnikov, vpisanih v register o izvajanju rejniške dejavnosti, ima nižjo izobrazbo od zaključene poklicne oziroma strokovne izobrazbe in koliko rejnikov od teh je bilo vpisanih v register po 01.01.2003.

Ker je organ na prvi stopnji napačno ugotovil dejansko stanje, je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi 1. in 2. odstavka 251. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan posredovati zahtevane podatke, navedene v izreku, in sicer v pisni obliki, kot jo je zahteval prosilec, ki v skladu s 17. čl. ZDIJZ določa obliko informacije. Informacije je dolžan posredovati v roku 3 dni od pravnomočnosti te odločbe Pravnomočnost bo nastopila v skladu s 1. odstavkom 225. člena ZUP takrat, ko se ta odločba več ne bo mogla izpodbijati v upravnem sporu (rok za vložitev tožbe v upravnem sporu pa je 30 dni).

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenk