Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 23.02.2009
Naslov: Združenje Moč - MDDSZ
Številka: 021-130/2008/7
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


Številka: 021-130/2008/7
Datum: 23.02.09

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- UPB in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Združenja Moč za zaščito otrok, ki ne morejo živeti pri svojih starših, društvo, Irgoličeva ulica 20, 2311 Hoče, ki ga zastopa Vida Berglez (v nadaljevanju prosilec), z dne 4. 11. 2008, zoper odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-28/2008/2, z dne 10. 10. 2008, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo



ODLOČBO:


1. Pritožba prosilca, z dne 4. 11. 2008, zoper odločbo organa št. 090-28/2008/2, z dne 10. 10. 2008 se kot neutemeljena zavrne.

2. Stroški v tem postopku niso nastali.




O b r a z l o ž i t e v:


Prosilec je dne 26. 9. 2008 na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je z izrecnim sklicevanjem na ZDIJZ, organ zaprosil za pridobitev podatka iz evidenc, ki izvirajo iz delovnega področja organa in iz katerih bo mogoče oblikovati informacijo v pisni obliki (lahko tudi fotokopijo dokumentov ali elektronski zapis), ki bo potrdila naslednjo izjavo direktorice Direktorata za družino Majde Erzar: »večina takšnih družin tudi sama živi v zelo težkih gmotnih razmerah na robu preživetja in vsi preživnine niso zmožni plačevati«. Prosilec je ob tem še pojasnil:
-    da je bila citirana izjava povzeta iz časopisa Večer;
-    da ga zanimajo konkretni podatki, ki so zajeti večino »takšnih družin« in so podlaga za neizterjevanje finančnih sredstev za preživljanje od staršev rejencev, kar posledično povzroča tudi opuščanje kazenskega pregona zaradi kaznivega dejanja nepreživljanja lastnih otrok;
-    da želi informacijo prejeti na naslov sedeža prosilca ali na javljeni elektronski naslov prosilca.

Organ je dne 10. 10. 2008 izdal odločbo št. 090-28/2008/2, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil z naslednjo obrazložitvijo:
-    v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ je določeno, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se le-ta nahaja v materializirani obliki - v obliki dokumenta. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi;
-    po 5. členu ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam (prosilci). Vsak prosilec ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo ali njen elektronski zapis. V skladu s prvim odstavkom 21. člena ZDIJZ postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo v organu vodi in v njem odloča predstojnik ali uradna oseba iz 9. člena ZDIJZ, v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Po določbi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ organ izda pisno odločbo, kadar zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne;
-    pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje te dejavnosti, način izvajanja rejniške dejavnosti in njeno financiranje ter druga vprašanja, povezana z izvajanjem rejniške dejavnosti ureja Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 – Odl. US RS, 114/06 - ZUTPG, 71/08 - ZUTPG-A; v nadaljevanju ZIRD). Evidence in varstvo osebnih podatkov ZIRD ureja v XI. poglavju.
-    po določbi prvega odstavka 65. člena ZIRD organ in centri za socialno delo vodijo evidence o
rejnikih, rejniških družinah, sklenjenih rejniških pogodbah, rejencih, bioloških družinah rejencev in
rejninah. Organ vodi poleg evidenc iz prvega odstavka še evidence o izdanih dovoljenjih,
odvzetih dovoljenjih, rejnikih, ki izvajajo rejniško dejavnost kot poklic ter o plačilu prispevkov za
socialno varnost. Podatki, ki se zbirajo za namen vodenja evidenc iz 65. člena ZIRD so naslednji: ime in priimek, rojstni podatki (datum in kraj rojstva), enotna matična številka občana, spol, podatki o državljanstvu, prebivališču, šolanju, zdravstvenem stanju, socialnem stanju, podaljšanju roditeljske pravice, izobrazbi, nekaznovanju, zaposlitvi in davčna številka (66. člen ZIRD). Glede na te določbe niti centri za socialno delo niti organ ne vodita in nista dolžna voditi evidenc o gmotnih razmerah družin, iz katerih izhajajo otroci, ki so nameščeni v rejniških družinah;
-    ker organ z zahtevanimi podatki ne razpolaga, zavezanci v skladu z ZDIJZ pa so dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi.

Zoper zgoraj omenjeno odločbo organa št. 090-28/2008/2, z dne 10. 10. 2008 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) je prosilec dne 26. 9. 2008 vložil pritožbo, ki jo je, v skladu z 245. členom ZUP, organ odstopil Pooblaščencu z dopisom št. 090-28/2008/5, z dne 29. 10. 2008, ta pa jo je prejel dne 4. 11. 2008. V pritožbi prosilec navaja:
-    organ je samovoljno spremenil in razširil zahtevo prosilca, nato pa je ta lastni konstrukt zavrnil, saj prosilec ni zahteval dostopa do podatkov iz evidenc, iz katerih bo mogoče oblikovati informacijo o gmotnih razmerah družin, iz katerih izhajajo otroci, ki so nameščeni v rejniških družinah, temveč je zahteval zgolj že obstoječe podatke, na katerih je temeljila izjava uradne strokovne osebe v javni funkciji, ki jo je mogoče razumeti kot uradno stališče RS. Javnost upravičeno pričakuje, da direktorica izjavlja trditve, ki so podkrepljene s podatki. Če je govorila o razmerah v kakršnih živi večina staršev, je upravičena domneva, da za to trditev obstajajo podatki, analize in dejstva;
-    zaskrbljujoče bi bilo, če o nezmožnosti staršev obstajajo podatki, ki izjavo direktorice potrjujejo in (če) je rejenec res upravičen do preživnine, država pa je rejence kljub temu izločila iz preživninskega sklada in zatorej ne morejo niti tam uveljavljati pravice do nje, kadar starši v resnici niso zmožni preživljati lastnega »otroka«;
-    ker je za rejence država poskrbela v »posebni skrbi« in zanje v celoti zagotovila sredstva za njihovo preživljanje, niso upravičeni do preživnine. Kljub temu starši niso odvezani dolžnosti preživljanja svojih otrok in bi torej morali kriti stroške rejniške storitve tako, da bi te stroške davkoplačevalci dobili nazaj – v proračun;
-    postavlja se vprašanje ali zato, ker direktorica brez vsakih podatkov uradno in javno meni, da so gmotne razmere staršev rejencev slabe, država ne terja nobenega starša za povrnitev stroškov storitev izvajalcev rejniške dejavnosti? Tudi, če bi trditev o gmotnih razmerah držale, se postavlja vprašanje, ali bi takšno dejstvo odgovorne odvezalo dolžnosti izterjave stroškov?

Zaradi potrebe po popolni ugotovitvi dejanskega stanja, je Pooblaščenec na podlagi 11. člena ZInfP v povezavi z 8., 10., 164. in 165. členom  ZUP, dne 22. 12. 2008 v prostorih organa opravil ogled in camera, brez prisotnosti strank postopka. O omenjenem procesnem dejanju je bil napravljen zapisnik o ogledu št. 021-130/2008/6.

Na podlagi formulacije zahtevka prosilca je predmet njegove zahteve eden ali več dokumentov ne glede na obliko, ki predstavlja podlago oziroma potrjuje na javnem srečanju izrečeno izjavo generalne direktorice Direktorata za družino o tem, da »večina takšnih družin tudi sama živi v zelo težkih gmotnih razmerah na robu preživetja in da vsi preživnine niso zmožni plačevati«, pri čemer so z izrazom »takšne družine« mišljeni starši tistih otrok, ki so nameščeni v rejniško družino (v nadaljevanju zahtevana informacija).

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1. Vprašanje obstoja informacije javnega značaja

1.1. Materialnopravne podlage in presoja kriterijev za obstoj informacije javnega značaja

ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ). Organ v skladu s 1. členom ZDIJZ nedvomno spada med zavezance za posredovanje informacij javnega značaja.

Informacija javnega značaja je vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, registra, dosjeja, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb (4. člen ZDIJZ). Iz določb 1. in 4. člena ZDIJZ izhaja, da morajo biti za obstoj informacije javnega značaja kumulativno izpolnjeni trije kriteriji:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati (obstoj informacije v ožjem smislu),
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Pooblaščenec pritrjuje stališču prosilca, da je mogoče zahtevano informacijo šteti med informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, saj je Majde Erzar na srečanju rejniških družin izjavo dala v vlogi predstavnika organa, tj. kot generalne direktorice Direktorata za družino (prim. objave v časopisu Večer), pri čemer je mogoče domnevati, da podlaga za izjavo izvira iz podatkov, s katerimi razpolaga organ.

V obravnavanem primeru zato ostaja le še vprašanje, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga, tj. ali sta izpolnjena pogoja iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega poglavja. Informacijo javnega značaja namreč predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja oziroma pristojnosti že izdelal oziroma pridobil, lahko tudi od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so zato dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskave, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatnih pojasnil, da bi zadostili zahtevi prosilca.

1.2. Presoja obstoja zahtevane informacije

Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevana informacija ne izpolnjuje kriterijev za obstoj informacije javnega značaja, saj organ z relevantnimi dokumenti ne razpolaga. Skladno s to ugotovitvijo ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam prosilca, iz katerih izhaja prepričanje o obstoju relevantnih dokumentov. O neizpolnjevanju kriterijev za obstoj informacije javnega značaja se je Pooblaščenec prepričal na podlagi:

     predpisov z delovnega področja organa, zlasti s področja rejniške dejavnosti, iz katerih izhaja, da glede na domnevno vsebino zahtevane informacije, organ ni oziroma ni bil pristojen za pripravo, pridobitev ali hrambo relevantnih dokumentov oziroma podatkov.

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS, št. 69/04 s spr.; v nadaljevanju ZZZDR) zlasti v delu, ki ureja rejništvo (členi od 154 do 177), ne predvideva nalog organa, ki bi bile lahko povezane z zahtevano informacijo.

Podobno kot v primeru ZZZDR, velja tudi za Zakon o javnem jamstvenem in preživninskem skladu (Ur. l. RS, št. 78/06; v nadaljevanju ZJSRS). Ta organu ne daje pristojnosti odločanja o nadomestilu preživnine na prvi stopnji in tudi ne predvideva, da bi organ vodil evidenco o nadomestilih preživnine. To evidenco, ki med drugim vsebuje tudi podatke o dohodkih in premoženju preživninskega zavezanca, vodi Javni jamstveni in preživninski sklad RS. Tudi če bi s temi podatki razpolagal organ, nikakor ne bi mogel ustvariti zanesljive, celovite oziroma popolne informacije o premoženjskem stanju družin iz katerih izhajajo rejenci. Takšna obdelava osebnih podatkov bi bila z vidika varstva osebnih podatkov celo nedopustna, saj bi bil potrebno podatke o članih družin pridobiti iz evidenc, ki jih vodi organ na podlagi ZIRD.

ZIRD v 64. členu določa, da organ vodi centralno zbirko podatkov za potrebe izvajanja, spremljanja, načrtovanja, razvoja rejništva, za znanstveno raziskovalne namene in za statistične namene. Na podlagi 65. člena ZIRD organ med drugim vodi evidenco o rejencih in evidenco o bioloških družinah rejencev. Glede na 66. člen ZIRD se v okviru omenjenih evidenc zbirajo naslednji podatki:   
    ime in priimek,
    rojstni podatki (datum in kraj rojstva),
    enotna matična številka občana,
    spol,
    podatki o državljanstvu,
    podatki o prebivališču,
    podatki o šolanju,
    podatki o zdravstvenem stanju,
    podatki o socialnem stanju,
    podatki o podaljšanju roditeljske pravice,
    podatki o izobrazbi,
    podatki o nekaznovanju,
    podatki o zaposlitvi,
    davčna številka.
Le pod kategorijo »podatki o socialnem stanju« bi se potencialno utegnili zbirati podatki o premoženjskem stanju družin, vendar se ti podatki v resnici ne zbirajo. Pojem socialnega stanja je širši in ne vključuje zgolj premoženjskega (gmotnega) stanja. Zbiranje takšnih podatkov bi bilo celo v nasprotju z načelom sorazmernosti iz 3. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UPB; v nadaljevanju ZVOP-1), saj gre za podatke, ki presegajo namen vodenja evidenc. Tako je mogoče sklepati tudi na podlagi določb 67. člena ZIRD iz katerega izhaja, da organ podatkov o premoženjskem stanju ne more pridobiti od taksativno naštetih upravljavcev zbirk osebnih podatkov. Poleg tega je v 68. členu ZIRD še določeno, da lahko organ in centri za socialno delo podatke, ki jih pridobijo na podlagi 67. člena ZIRD, uporabijo samo za potrebe postopka odločanja po ZIRD. Med materialnopravnimi podlagami za oddajo otroka v rejništvo, ki jih določata ZZZDR in ZIRD, pa ni npr. slabo premoženjsko stanje otrokovih staršev;

     dejstva, da so centri za socialno delo tisti, ki vodijo konkretne upravne postopke oddaje otrok v rejništvo in eventualno pridejo tudi v stik s starši (družino) otroka. To pomeni, da v povezavi s prvim odstavkom 67. člena ZIRD (ta dopušča zbiranje podatkov na podlagi privolitve posameznika na katerega se nanašajo) s podatki o premoženjskem položaju staršev (družine) potencialno lahko razpolagajo centri za socialno delo, ki so vodili konkretne postopke oddaje otrok v rejništvo. Centri za socialno delo o tem sicer ne vodijo posebnih informatiziranih evidenc, pač pa bi se podatki potencialno lahko nahajali v dokumentih znotraj posameznih upravnih zadev (»spisov«);

     naslednjih ugotovitev, ki izvirajo iz ogleda in camera:
    edini primerljiv podatek, ki se v sistemu vodi, se nanaša na zvišanje oziroma znižanje oskrbnine za 25%, vendar tudi to ni podatek, ki bi kazal na premoženjski gmotni položaj družine iz katere otrok izhaja;
    statusne razmere oziroma slabe premoženjske razmere družine niso razlog za oddajo otroka v rejništvo, kar dodatno utemeljuje ugotovitev, da ti podatki niso potrebni za vodenje evidence iz 65. člena ZIRD. ZZZDR v 157. členu določa, da center za socialno delo odda v rejništvo otroka, ki nima svoje družine, otroka, ki iz različnih vzrokov ne more živeti pri starših ali otroka, katerega telesni in duševni razvoj je ogrožen v okolju, v katerem živi. Ne glede na navedeno lahko center za socialno delo odda v rejništvo otroka, ki mu je potrebno usposabljanje v skladu s posebnimi predpisi;
    na neobstoj podatkov o premoženjskem stanju je mogoče sklepati tudi na podlagi  podatkov, ki jih vsebuje izpis statistike »Rejenci« za november 2008, saj med razlogi za oddajo otrok v rejništvo ni (slabega) premoženjskega stanja staršev;
    poleg tega, da organ ne vodi podatkov v okviru evidenc iz 65. člena ZIRD, organ tudi ni ustvaril nobenega drugega dokumenta (dopisa, brošure, analize in podobno), ki bi govoril o premoženjskem (gmotnem) stanju družin iz katerih prihajajo rejenci.

     izjav Majde Erzar dane na uradni zapisnik v okviru izvedenega ogleda in camera, o tem:
    da organ podatkov o gmotnem položaju družin, iz katerih otrok izhaja, ne spremlja oziroma ne vodi,
    da je bil podatek o domnevno slabem gmotnem položaju družin pridobljen ustno v okviru pogovorov z udeleženci posveta, in sicer od zaposlenih pri centrih za socialno delo. Pooblaščenec ugotavlja, da podatki o »slabem gmotnem položaju družin« ne izvirajo iz dokumentarnega gradiva organa, pač pa iz lastne (osebne) ocene ali sklepa o gmotnem položaju, ta pa ima posredno podlago v predhodni ustni izmenjavi informacij med udeleženci posveta rejniških družin.

     dejstva, da je svoboda izražanja temeljna človekova pravica, ki jo v prvem odstavku 39. člena določa tudi Ustava Republike Slovenije. Ta določa, da je zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Navedeno pomeni, da ima posameznik pravico izraziti svoje mnenje o zadevi, ne da bi tako mnenje temeljilo na preverljivih dokazih ali obstoju konkretnih dokumentov. Ustava navedene pravice ne omejuje na osebe, ki niso uradne osebe, zato po mnenju Pooblaščenca tudi uradna oseba lahko svoje mnenje poda na način, kot je to storila Majda Erzar. To je lahko storila tudi na podlagi svojega poznavanja celotne zadeve in ni potrebno, da bi za to obstajala posebna dokumentacija. Nenazadnje iz same izjave niti ne izhaja, da bi se njeno mnenje opiralo na kakšno posebej za ta namen izdelano dokumentacijo oziroma evidenco.

2. Presoja drugih navedb prosilca

Pooblaščenec ugotavlja, da pritožbene navedbe prosilca, ki se nanašajo na kritiko neaktivnosti na področju izterjave preživninskih obveznosti staršev, v konkretnem primeru niso relevantne za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe.

3. Sklepno

Glede na zgornje navedbe Pooblaščenec ni našel razumnega razloga za dvom v navedbe organa, da z zahtevano informacijo ne razpolaga. Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 1. člena in prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ker je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in ker je tudi izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo organa št. 090-28/2008/2, z dne 10. 10. 2008. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodil:
Urban Brulc
svetovalec Informacijskega pooblaščenca


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka