Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 10.12.2008
Naslov: Združenje Moč - MDDSZ
Številka: 021-102/2008
Kategorija: Avtorsko delo, Poslovna skrivnost
Status: Odobreno


Številka: 021-102/2008/
Datum: 10.12.08

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Združenja Moč za zaščito otrok, ki ne morejo živeti pri starših, Irgoličeva 20, 2311 Hoče, ki ga zastopa Vida Brglez (v nadaljevanju prosilec), z dne 28. 7. 2008 proti zavrnilni odločbi št. 090-19/2008/4, z dne 8. 7. 2008 Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo



ODLOČBO


1. Pritožbi prosilca se ugodi in se izpodbijana odločba organa odpravi.
2. Organ je dolžan prosilcu v 5 (petih) delovnih dneh od prejema te odločbe posredovati v obliki fotokopije dokument z naslovom:
-    Priročnik za uporabo – Tehnična navodila za Informacijski sistem CSD (ISCSD), sklop Rejništvo.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 20. 5. 2008 na organ naslovil pisno zahtevo, v kateri je od organa zahteval dostop, v pisni obliki ali v obliki fotokopij ali v obliki elektronskega zapisa, do dokumenta:
-    Priročnik za uporabo (za vnose in urejanje rejniškega informacijskega sistema centrov za socialno delo – IS CSD) – tehnična navodila – sklop rejništvo oziroma ustrezen vsebinsko enak dokument z drugim imenom, ki od 1. 1. 2003 služi kot napotek delavcem CSD za vnose in urejanje podatkov o rejništvu.

Prosilec je obenem navedel, da zahtevani dokument opredeljuje, kako se vnašajo in urejajo podatki o rejništvu, kateri podatki se zbirajo in so na razpolago ter da informacijski sistem sestavljajo trije sklopi. Sklop »vnos rejnikov«, »vnos rejencev« in »vnos map«.

V zvezi z zahtevo prosilca je organ dne 8. 7. 2008 izdal odločbo št. 090-19/2008/4, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Organ najprej pojasnjuje, da dokument priročnik za uporabo – tehnična navodila, ne služi kot napotek delavcem centrov za socialno delo za vnose in urejanje podatkov o rejništvu, ampak je to tehnično navodilo za delo z informacijskim sistemom ISCSD. Nadalje organ navaja, da je priročnik za uporabo del dokumentacije o programu, ki ga je za organ izdelal zunanji izvajalec ministrstva ter je v skladu s pogodbenim razmerjem organa z izvajalcem zavarovan s pravicami intelektualne lastnine. Organ še navaja, da se smejo v skladu z navedeno pogodbo izdelki, ki so predmet te pogodbe, uporabljati v skladu z namenom, za katerega so narejeni ter jih mora naročnik – organ varovati kot poslovno skrivnost in onemogočiti, da bi prišli v izkoriščanje tretjih oseb.

Organ obenem ugotavlja, da dokument vsebuje informacije, ki se po 6. čl. ZDIJZ štejejo med izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja.

Na odločbo organa je prosilec dne 28. 7. 2008 vložil pritožbo. V njej prosilec pojasnjuje, da je zahteval zgolj tisti del dokumenta, ki ureja rejništvo in ne celotno delo centrov za socialno delo. Prosilec v nadaljevanju pojasnjuje, da se želi le seznaniti s priročnikom in, da ne namerava uporabiti priročnika. Prosilec še navaja, da organ v odločbi ni navedel, po kateri točki 6. čl. ZDIJZ naj bi zahtevani dokument vseboval informacije, ki se po tem členu štejejo za izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Prosilec še izraža dvom, da se državi prodana intelektualna lastnina sme varovati kot poslovna skrivnost.
Organ je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi v skladu z 245. čl. ZUP, z dopisom št. 090 – 19/2008/8 z dne 29. 7. 2008, dne 1. 8. 2008 s priloženo zahtevo prosilca ter izpodbijano odločbo, odstopil v obravnavo Pooblaščencu. Organ pojasnjuje, da je pritožba neutemeljena in predlaga Pooblaščencu, da jo zavrne.

Po pozivu Pooblaščenca je organ Pooblaščencu, zaradi odločanja o pritožbi v skladu s 1. in 2. odst. 27. čl. ZDIJZ, 2. čl. in 1. odst. 10. čl. ZInfP ter v zvezi z 2. odst. 245. čl. ZUP, posredoval naslednje dokumente:
-    Priročnik za uporabo – Tehnična navodila za Informacijski sistem CSD (ISCSD), sklop Rejništvo,
-    Kopijo pogodbe z izvajalcem za izdelavo informacijskega sistema centrov za socialno delo in izvajanje centralnih obdelav MDDSZ ISCSD 2000,
-    vzpostavitveni dokument projekta MDDSZ ISCSD 2000.

Pritožba je utemeljena.

1.    Pojem informacije javnega značaja in načelo prostega dostopa

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odst. 39. čl. Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991-I s spremembami). Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V 1. in 2. odst. 5. čl. ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa zato, ker je podana kakšna od zakonsko opredeljenih izjem po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Pooblaščenec pri tem pojasnjuje, da delovno področje organa pomeni, da gre za informacije, ki  jih je organ izdelal pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. čl. ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).

Upoštevaje navedeno Pooblaščenec najprej ugotavlja, da informacije, ki jih zahteva prosilec, spadajo v delovno področje organa. Organ je kot ministrstvo del izvršilne veje oblasti. V skladu z 28. čl. Zakona o državni upravi (Ur. l. RS, št. 113/05, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZDU-1) je organ ustanovljen kot Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter spada med upravne organe, kar izhaja iz 14. člena ZDU-1, ki ministrstva uvršča med upravne organe, ki opravljajo upravne naloge. Kot tak je organ pravna oseba javnega prava, ki sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po zgoraj citiranem 1. odst. 1. čl. ZDIJZ.

V skladu z 28. čl. ZDU-1 organ opravlja naloge na področjih delovnih razmerij in pravic iz dela, zaposlovanja in poklicnega usposabljanja, družine, socialnih zadev, invalidskega varstva, vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja ter vojnih grobišč. Prosilec zahteva dokument, ki je del projekta organa v zvezi z vzpostavitvijo informacijskega sistema za podporo področjem socialno-varstvenih dajatev, družinskih prejemkov, preživnin, rejnin in posvojitev na centrih za socialno delo in na organu, iz česar sledi, da zahtevani dokument spada v njegovo delovno področje, saj je povezan z izvajanjem nalog organa na področju socialnih zadev.

Glede ostalih dveh kriterijev (to je, da mora organ z zahtevano informacijo razpolagati in da se mora ta nahajati v materializirani obliki) Pooblaščenec ugotavlja, da sta v obravnavanem primeru izpolnjena tudi ta dva kriterija za obstoj informacije javnega značaja. Zahtevani dokument skupaj z drugo dokumentacijo je namreč organ posredoval Pooblaščencu, iz česar nedvomno izhaja, da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga.

Ker je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevana informacija izpolnjujejo vse tri temeljne pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, in ker prosilec ni zahteval ponovne uporabe zahtevane informacije, ampak zgolj dostop do nje, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali katerikoli del navedenih informacij morebiti predstavlja katero od izjem od prostega dostopa, ki so opredeljene v 6. čl. ZDIJZ.

Organ ni opredelil določno, katero izmed izjem po 6. čl. ZDIJZ, naj bi predstavljala zahtevana informacija. Glede na to, da je mogoče iz vsebinskih navedb organa sklepati, da se organ sklicuje na poslovno skrivnost, se je Pooblaščenec osredotočil predvsem na to izjemo, po uradni dolžnosti pa je preveril tudi obstoj vseh ostalih izjem po 6. čl. ZDIJZ. Pooblaščenec je pri tem po uradni dolžnosti, v skladu s 44. čl. ZUP, o postopku in možnosti prijave udeležbe v postopku obvestil podjetje RAIS računalniške aplikacije in svetovanje d.o.o., Jamova 39, 1000 Ljubljana. Gre za podjetje, ki je na podlagi pogodbe o sodelovanju z organom, pripravilo informacijski sistem centrov za socialno delo in izvajanje centralnih obdelav MDDSZ ISCSD 2000 in tako tudi dokument, ki je predmet zahteve prosilke. Iz povratnice v spisu izhaja, da je podjetje poziv za udeležbo prejelo dne 29. 10. 2008, vendar do izdaje te odločbe ni prijavilo udeležbe v postopku.

2.    Izjeme po 6. členu ZDIJZ

Organ se je v postopku skliceval na obstoj izjeme v skladu s 6. čl. ZDIJZ ter na dejstvo, da je zahtevani dokument izdelal za organ zunanji izvajalec ter da je, v skladu s pogodbenim razmerjem med organom in izvajalcem, ta dokument zavarovan s pravicami intelektualne lastnine in da mora organ izdelke, ki so predmet navedene pogodbe, varovati kot poslovno skrivnost in onemogočiti, da bi prišli v izkoriščanje tretjih oseb.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da, kot je navedeno v tč. 1. te odločbe, samo dejstvo, da je dokument za organ izdelal zunanji izvajalec, ne vpliva na pravice prosilcev, da od organa takšen dokument zahtevajo v skladu z ZDIJZ. Prav tako Pooblaščenec ugotavlja, da za odločanje o omogočanju prostega dostopa ni pomembno, ali gre za dokument, ki je zavarovan s pravicami intelektualne lastnine, saj ZDIJZ tega ne predvideva kot razlog za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja, ampak zgolj kot razlog za zavrnitev posredovanja informacije v obliki fotokopije, do česar se je Pooblaščenec posebej opredelil v točki 3. te odločbe. Pooblaščenec se je zato v nadaljevanju spustil le v presojo, ali gre v obravnavanem primeru za katero izmed izjem, kot jih opredeljuje 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, predvsem obstoj poslovne skrivnosti, na kar se je v svoji odločbi smiselno skliceval organ.

Organ v skladu z 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Za uveljavitev poslovne skrivnosti kot izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 2. tč. 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, je torej potrebno kumulativno izpolnjevanje dveh pogojev:
•    tržno delovanje subjekta podatka v okviru pridobitne dejavnosti v zvezi s podatkom, ki se uveljavlja kot izjema,
•    obstoj zakonsko opredeljenih razlogov po subjektivnem ali objektivnem kriteriju (opredelitev s sklepom ali nastanek občutne škode).

Pooblaščenec ugotavlja, da organ kot tak v tem delu ne more biti nosilec poslovne skrivnosti, saj ne gre za njegovo tržno delovanje, ampak gre za upravni organ, ki kot tak ni subjekt tržnega delovanja, zahtevani dokument pa spada v njegovo delovno področje na področju socialnih zadev. Nosilec poslovne skrivnosti bi tako lahko bilo zgolj podjetje RAIS računalniške aplikacije in svetovanje d.o.o., ki pa se na poziv za udeležbo v postopku ni odzvalo.

Po 1. odst. 39. čl. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS št. 42/2006, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1) je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odst. 39. čl. ZGD-1). Ne glede na to, pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (2. odst. 39. čl. ZGD-1).

Glede na to, da je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokument ni opredeljen kot poslovna skrivnost po subjektivnem kriteriju, saj nima nobene vidne oznake, iz katere bi sledilo, da je njegova vsebina poslovna skrivnost, je Pooblaščenec presojal, ali so izpolnjene zahteve, ki jih določa ZGD-1 za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju. Pooblaščenec je tako v nadaljevanju, na podlagi 2. odst. 247. čl. ZUP, ki mu ob odločanju o pritožbi po uradni dolžnosti med drugim nalaga preizkus, ali je bil z izpodbijano odločbo prekršen materialni zakon, moral ugotoviti, ali dokumenti prestanejo škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa 2. odst. 39. čl. ZGD-1 (po objektivnem kriteriju). Predmet poslovne skrivnosti so lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 in 195). ZGD-1 pa v 3. odst. 39. čl. izrecno določa še, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Podatki, ki so po zakonu javni, že pojmovno ne morejo biti poslovna skrivnost. Pooblaščenec dodatno poudarja, da je poslovno skrivnost, kot izjemo po 6. čl. ZDIJZ, potrebno razlagati omejeno, torej ob upoštevanju načel transparentnosti, enakovrednosti, konkurenčnosti ter seveda za nekatere dokumente po zakonu obvezne javnosti.

Pooblaščenec ugotavlja, da pogodba med organom in zunanjim izvajalcem določa, da bosta pogodbeni stranki dokumentacijo, ki je predmet te pogodbe in bo označena za zaupno ali bo iz vsebine mogoče sklepati, da gre za podatke zaupne narave, varovali kot poslovno oziroma uradno skrivnost. Pooblaščenec na podlagi vpogleda v dokument, ki je predmet presoje, ugotavlja, da bi zahtevani dokument sicer lahko šteli pod pojem dokumentacije, ki je predmet pogodbe, vendar pa glede na vsebino dokumenta, iz nje ne izhaja, da gre za podatke zaupne narave. Vsebinsko gre namreč za neke vrste postopkovnik delovanja državnih ali javnih organov ali nosilcev javnih pooblastil v določenih uradnih postopkih, česar pa vsebinsko ni mogoče šteti za poslovno skrivnost.

V zvezi z vprašanjem, ali bi z razkritjem zahtevanega dokumenta družbi RAIS računalniške aplikacije in svetovanje d.o.o. lahko nastala občutna poslovna škoda, Pooblaščenec ugotavlja, da škoda ni izkazana. Morebiten stranski udeleženec, ki bi v prvi vrsti moral skrbeti za svoj interes glede (ne)razkritja svoje poslovne skrivnosti, se na poziv za prijavo stranske udeležbe ni odzval, iz česar Pooblaščenec sklepa, da razkritje dokumenta po oceni navedene družbe ne predstavlja izjeme po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pooblaščenec ob tem še poudarja, da breme varovanja poslovne skrivnosti primarno leži na gospodarskem subjektu, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Ravno »prizadeti« gospodarski subjekt je tisti, ki ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu v katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na njegov konkurenčni položaj. Ravnanje stranskega udeleženca, ki se na poziv za stransko udeležbo ni odzval, očitno dopušča sklep, da vsebina zahtevanih dokumentov ne predstavlja poslovne skrivnosti oziroma povedano drugače, odsotnost interesa za varstvo informacij, ki bi potencialno lahko predstavljale poslovno skrivnost predstavlja jasen argument v podporo stališču, da pogoji po 1. in 2. odstavku 39. čl. ZGD-1 niso izpolnjeni. Temu stališču Pooblaščenca je v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008, pritrdilo tudi Upravno sodišče RS, ki je zapisalo: »Pravilen je tudi zaključek tožene stranke, da vsebina dokumentov, ki se pokažejo prosilcu, ne more predstavljati poslovne skrivnosti, če nobeden od preostalih subjektov, ki so bili udeleženi v postopku, ni pokazal interesa za varstvo informacij, ki bi potencialno lahko predstavljale poslovno skrivnost.«

Tudi po presoji Pooblaščenca dokument ne vsebuje nobenega podatka, ki bi lahko vplival na tržni položaj stranskega udeleženca, oziroma, katerega sporočitev neupravičeni osebi bi škodila njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu. Gre namreč za navodila o uporabi sistema, ne pa za morebitno razkritje npr. programskih kod (pa še v tem primeru bi bilo potrebno izvesti oceno poslovne škode in tehtanje glede na to, da gre za informacijski sistem državnega organa). Pooblaščenec ugotavlja, da z razkritjem podatkov iz zahtevanega dokumenta tako ne bi nastala občutna škoda, ki se zahteva za obstoj poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju, zato noben podatek v zahtevanem dokumentu ne more biti varovan kot poslovna skrivnost v smislu 2. odst. 39. čl. ZGD-1.

Po mnenju Pooblaščenca vse ugotovljeno predstavlja odločilne argumente, da zahtevanega dokumenta ni mogoče šteti za poslovno skrivnost v smislu 2. odst. 39. čl. ZGD-1.

Pooblaščenec po pregledu zahtevanega dokumenta ugotavlja, da dokument ne vsebuje niti drugih izjem po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, vendar pa bi lahko predstavljal informacijo, zavarovano v skladu z zakonom, ki ureja avtorsko pravico.

3.    Dostop do informacij, ki predstavljajo varovano avtorsko delo

Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Če organ zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ugodi, prosilcu skladno s prvim odstavkom 25. čl. ZDIJZ nemudoma omogoči seznanitev z vsebino zahtevane informacije tako, da mu jo da na vpogled ali tako, da mu zagotovi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Če pa je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, organ skladno z 2. odst. 25. čl. ZDIJZ, prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da na vpogled.

Drugi odst. 27. čl. ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedene pravne podlage izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled).

Kot izhaja iz Pogodbe št. MDDSZ-ISCSD-1/2000 za izdelavo informacijskega sistema centrov za socialno delo in izvajanje centralnih obdelav, z dne 3. 3. 2000 prenaša izvajalec v okviru izvajanja te pogodbe, kamor sodi tudi priprava priročnika, na naročnika, to je organ, vse materialne avtorske pravice.

Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da se v obravnavanem primeru ni potrebno spuščati v vprašanje, ali zahtevana informacija sodi med avtorska dela, ki so zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, saj iz pogodbe med organom in izvajalcem izhaja, da so na organ prenesene vse materialne avtorske pravice, torej tudi pravica do reproduciranja (kamor spada tudi fotokopiranje dela). Upoštevaje 22. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 in 68/08; v nadaljevanju ZASP) zajema uporaba avtorskega dela v telesni obliki zlasti pravico reproduciranja. Po 23. čl. ZASP je pravica reproduciranja izključna pravica, da se delo fiksira na materialnem nosilcu ali drugem primerku, in sicer neposredno ali posredno, začasno ali trajno, delno ali v celoti ter s kakršnimkoli sredstvom ali v katerikoli obliki. Delo se reproducira zlasti v obliki grafičnega razmnoževanja, tridimenzionalnega razmnoževanja, zgraditve oziroma izvedbe arhitekturnega objekta, fotografiranja, tonskega ali vizualnega snemanja ter shranitve v elektronski obliki.

V skladu z navedenim Pooblaščenec zaključuje, da tudi v primeru, če gre pri dokumentu (to je priročniku za uporabo – tehnična navodila za informacijski sistem CSD (ISCSD)), ki ga zahteva prosilec, za avtorsko delo, le – to v razmerju do avtorja ni več varovano avtorsko delo glede materialnih avtorskih pravic, saj je avtor vse materialne pravice prenesel na organ. Izhajajoč iz tega gre ugotoviti, da v konkretnem primeru ni izpolnjen pogoj iz 2. odst. 25. čl. ZDIJZ, ki določa, da organ zahtevano informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, lahko da prosilcu samo na vpogled. V obravnavanem primeru, glede vprašanja materialnih pravic, kamor spada tudi fotokopiranje, namreč ne gre več za varovano avtorsko delo, ker je izvajalec te pravice v celoti prenesel na organ. Seveda pa ostajajo avtorju priročnika moralne avtorske pravice, ki so v skladu s 70. Čl. ZASP, neprenosljive. Pooblaščenec pa pri tem poudarja, da vprašanje moralnih avtorskih pravic ni bilo predmet tega pritožbenega postopka, ker le-te s posredovanjem fotokopije zahtevanega dokumenta prosilcu v ničemer niso prizadete, zato se Pooblaščenec do tega vprašaja ni posebej opredeljeval.

Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec, po opravljenem preizkusu, izvedenem po 2. odst. 247. čl. ZUP, ki je pokazal, da so bili v postopku na prvi stopnji zmotno presojeni dokazi in napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP pritožbi prosilca ugodil, odpravil izpodbijano odločbo organa prve stopnje in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v obliki fotokopije v 5 (petih) delovnih dneh od prejema te odločbe posredovati dokument z naslovom: Priročnik za uporabo – Tehnična navodila za Informacijski sistem CSD (ISCSD), sklop Rejništvo.



Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila:
Alenka Jerše, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca                              


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka