Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 31.10.2008
Naslov: Združenje Moč - MDDSZ
Številka: 021-50/2008
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno



Številka: 021-50/2008/2
Datum: 31.10.08

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 105/06 – ZUS-1; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Združenja Moč, Irgoličeva 20, 2311 Hoče (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-10/2008-6 z dne 21. 4. 2008, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:


Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.


OBRAZLOŽITEV:


Prosilec je dne 13. 3. 2008 na organ naslovil zahtevo, s katero je zahteval, da mu organ posreduje dokument, ki govori o mnenju Fakultete za socialno delo, »da imamo sodoben zakon, saj je Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti prevzel sodobno doktrino na področju rejništva«, kot je organ navedel v dopisu št. 129-29/2008/19 z dne 3. 3. 2008. Prosilec prosi, da mu organ posreduje tudi omenjeno doktrino ali pa prosilca napoti na naslov, kjer se bo z njo lahko seznanil.

Organ je prosilcu dne 10. 4. 2008 poslal dopis v katerem pojasnjuje, da doktrine ne more posredovati, saj ne gre za dokument, temveč za stroko oziroma sistem teorij z določenega področja. Organ je prosilcu predlagal, da naj se obrne na knjižnico Fakultete za socialno delo, kjer bodo prosilcu znali svetovati pri izbiri literature glede vsebin na področju rejništva. V prilogi dopisa pa je organ prosilcu posredoval tudi mnenje prof. dr. .... z dne 2. 10. 2006.
Prosilec je dne 16. 4. 2008 pri organu vložil pritožbo, da informacija, s katero so ga seznanili, ni informacija, ki jo je zahteval. V pritožbi prosilec navaja, »da v potrdilu iz priloge (z dne 2. 10. 2006) prof. dr. .... zagotavlja zgolj svoje natančno branje, zgolj svoje razumevanje, ter utemeljitev za svoje mnenje.« Prosilec meni, da njeno mnenje ni potrdilo Fakultete za socialno delo, ki bi dokazovalo izjavo, da imamo »sodoben zakon, saj je Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti prevzel sodobno doktrino na področju rejništva«, temveč le njeno osebno in strokovno mnenje o skladnosti programa za usposabljanje kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti in programa usposabljanja rejnic in rejnikov z zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti in Pravilnikom o pogojih in postopkih za izvajanje zakona, o čemer govorita tako naslov kot tudi vsebina.
Prosilec v pritožbi navaja tudi, da ga pojasnilo v zvezi z doktrino ni zadovoljilo, saj taka doktrina, ki služi za podlago zagotovilom, ni pojasnjena in preverljiva (naslonjena je zgolj na nedefinirano »knjižnico« - sistem teorij z nedefiniranega področja, ki jih izbira in zagotavlja zgolj naključna oseba). Prosilec meni, da je po tej logiki mogoče, da obstaja več (nešteto) različnih doktrin.
Organ je v odločbi št. 090-10/2008-6 z dne 21. 4. 2008 zahtevo za dostop do potrdila Fakultete za socialno delo, »da imamo sodoben zakon, saj je Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti prevzel sodobno doktrino na področju rejništva« in doktrine na področju rejništva, zavrnil. Organ v obrazložitvi odločbe navaja, da ZDIJZ v prvem odstavku 4. člena določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Prosilec je zahteval dostop do dokumenta, ki govori o mnenju Fakultete za socialno delo, »da imamo sodoben zakon, saj je Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti prevzel sodobno doktrino na področju rejništva«, kot je organ navedel v dopisu z dne 3. 3. 2008, ki ga je naslovil na prosilca. Organ je prosilcu posredoval dokument, na katerega se sklicuje v svojem dopisu št. 129-29/2008/19 z dne 3. 3. 2008, to je potrdilo Univerze v Ljubljani, Fakultete za socialno delo, ki ga je dne 2. 10. 2006 podpisala prof. dr. .... , predsednica Komisije za študijske zadeve. Organ navaja, da gre za potrdilo o skladnosti programa za usposabljanje kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti in programa usposabljanja rejnic in rejnikov z Zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti in Pravilnikom o pogojih in postopkih za izvajanje zakona, iz katerega izhaja, da imamo sodoben zakon in pravilnik, ki sledita sodobni doktrini na področju rejništva. Organ je dokument, na katerega se sklicuje v svojem dopisu št. 129-29/2008/19 z dne 3. 3. 2008, prosilcu posredoval in ker ne razpolaga z drugim takim dokumentom, je prosilčevo zahtevo oziroma pritožbo z dne 16. 4. 2008, da to ni informacija s katero se je želel seznaniti, zavrnil.
Organ pojasnjuje, da je iz podobnih razlogov zavrnil tudi prosilčevo zahtevo za posredovanje doktrine na področju rejništva. V skladu s 4. členom ZDIJZ je namreč informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki gaje organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Organ glede na navedeno meni, da doktrina ni informacija, ki bi izvirala iz delovnega področja organa, prav tako se ne nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Gre za stroko oziroma sistem teorij s področja rejništva, ne pa za informacijo javnega značaja oziroma dokument, s katerim razpolaga organ.

Dne 25. 4. 2008 je prosilec zoper odločbo organa vložil pritožbo. Prosilec v pritožbi navaja, da informacija, s katero ga je seznanil organ, ni informacija, ki jo je zahteval. Organ mu dne 10. 4. 2008 ni posredoval mnenja Fakultete za socialno delo, ampak mu je posredoval zgolj osebno mnenje prof. dr. ....  o skladnosti programov. Prosilec meni, da njeno mnenje ni potrdilo Fakultete za socialno delo, ki bi dokazovalo »sodoben zakon, saj je Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti prevzel sodobno doktrino na področju rejništva.«Prosilec ne sprejema trditve, da organ z drugim takim dokumentom ne razpolaga. Prosilcu je nesprejemljiva razlaga, da doktrine ni mogoče posredovati. Prosilec v pritožbi zahteva, »da Pooblaščenec ugotovi, ali je doktrina informacija, ki izhaja iz delovnega področja organa, da osebno preveri, kaj je z obstojem doktrine bodisi v obliki enotnega dokumenta bodisi v obliki omenjenega kupa papirja in potrdi obstoj/neobstoj doktrine v omenjenih dveh oblikah«. Prav tako prosilec predlaga, da Pooblaščenec v primeru obstoja doktrine v fizični obliki organu naloži posredovanje le-te v celoti.

Pritožbo prosilca je organ, skupaj z vso pripadajočo dokumentacijo, dne 28. 4. 2008, v skladu z drugim odstavkom 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo Pooblaščencu.

Pritožba ni utemeljena.

1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Pooblaščenec v nadaljevanju presoja utemeljenost pritožbenih navedb, kjer se prosilec sklicuje na to, da zahtevani dokumenti obstajajo oziroma bi morali obstajati.

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (zavezanci). ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.

Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled, bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je, da prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa.

2. Organ kot zavezanec po ZDIJZ

ZDIJZ v prvem odstavku 1. člena določa, da so zavezanci po tem zakonu državni organi, organi lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Organ kot ministrstvo, ki je del izvršilne veje oblasti, brez dvoma sodi med organe, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja. Navedeno izhaja iz 14. člena Zakona o državni upravi (Ur. l. RS, št. 113/2005, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZDU-1), ki ministrstva uvršča med upravne organe, ki opravljajo upravne naloge. Kot tak je organ pravna oseba javnega prava, ki sodi v krog organov, ki so zavezanci po zgoraj citiranem prvem odstavku 1. člena ZDIJZ.

Pooblaščenec je v obravnavanem primeru moral ugotoviti, ali gre pri zahtevani informaciji za informacijo javnega značaja v smislu ZDIJZ. Ker se je organ v svoji odločbi skliceval na to, da zahtevanega dokumenta nima (oz. da ga je že posredoval) in ker prosilčeva pritožba izhaja iz domneve o njegovem (ne)obstoju, je bilo v pritožbenem postopku, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, potrebno razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo oziroma, ali organ z njimi razpolaga.

3. Splošno o informacijah javnega značaja

Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:

•    informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
•    organ mora z njo razpolagati,
•    nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in da jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).

Področje rejništva, na katerega se nanaša zahtevana informacija, brez dvoma spada v delokrog organa, saj  je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve odgovorno za pripravo in izvajanje Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO3400.html). Ni torej mogoče slediti navedbam organa v odločbi, da zahtevana dokumentacija, ki se nanaša na področje rejništva, ne spada v njegovo delovno področje.
Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, je potrebno najprej ugotoviti, ali informacije, ki jih zahteva prosilec, ustrezajo navedenemu.

Pooblaščenec je preučil dokumentacijo, ki mu jo je posredoval organ in  ugotovil, da organ z dokumentom, iz katerega izhaja mnenje Fakultete za socialno delo, da imamo sodoben zakon na področju rejništva in ga organ omenja v svojem dopisu št. 129-29/2008/19 z dne 3. 3. 2008, razpolaga. Gre za dokument, ki ga je organ že posredoval prosilcu, kar izhaja iz dopisa organa št. 090-10/2008-3 z dne 10. 4. 2008, kot tudi iz izjave prosilca, da mu je ta dokument že bil posredovan.

Organ je Pooblaščencu posredoval predmetni dopis in mnenje prof. dr. ....  z dne 2. 10. 2006. Pooblaščenec ob pregledu obeh dokumentov in zagotovila organa v odločbi ugotavlja, da se je organ v dopisu skliceval na mnenje prof. dr. .... z dne 2. 10. 2006. Mnenje pravne osebe, kar fakulteta nedvomno je, mora izraziti oz. pripraviti fizična oseba, kot predstavnik pravne osebe, saj pravna oseba ne more sama izjaviti svoje volje. Pooblaščenec ugotavlja še, da ima mnenje oz. dopis prof. dr. .... z dne 2. 10. 2006, v glavi dopisa ime in naslov Fakultete za socialno delo, na dopisu pa je tudi žig Fakultete za socialno delo, zato Pooblaščenec ne dvomi v navedbe organa, da je imel v dopisu z dne 3. 3. 2008 v mislih ravno ta dokument. Pooblaščenec tudi nima nobenega razumnega razloga, da bi sklepal, da poleg navedenega dokumenta, ki ga je organ že posredoval prosilcu, obstaja še kakšen drug dokument, iz katerega bi izhajalo mnenje Fakultete za socialno delo glede zakona o rejništvu. Glede navedbe prosilca, da dopis prof. dr. .... ne more biti mnenje Fakultete za socialno delo, Pooblaščenec pojasnjuje, da ni pristojen odločati o tem, ali dopis prof. dr. .... lahko predstavlja mnenje Fakultete za socialno delo, ampak odloča le o tem, ali gre za dokument, na katerega se sklicuje organ v dopisu z dne 3. 3. 2008 in ki ga je prosilec zahteval dne 13. 3. 2008.
Glede dela zahteve prosilca, v katerem je ta zahteval posredovanje »doktrine«, Pooblaščenec ugotavlja, da beseda »doktrina« pomeni sistem teorij, načel, nazorov z določenega področja (glej Slovar slovenskega knjižnega jezika),  torej nič konkretnega, oprijemljivega oziroma dokončnega. Združuje lahko več znanstvenih spoznanj, empirike, izkušenj, mnenj in podobno. Doktrina torej sama po sebi ni določen dokument ali več dokumentov, ki bi lahko obstajali le na enem mestu in bi vključevali vse teorije in načela na področju rejništva. Doktina je nekaj, kar se lahko razvija tudi desetletja, se spreminja in dopolnjuje. Izhajajoč iz navedenega se Pooblaščenec strinja z navedbami organa v odločbi, da doktrina ni informacija, ki se nahaja v obliki konkretnega dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Gre za stroko oziroma sistem teorij s področja rejništva, ne pa za informacijo v obliki določenega dokumenta oz. kupa dokumentov, s katero bi v materializirani obliki razpolagal organ.  
Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevana doktrina kot informacija javnega značaja pri organu ne obstaja. Pooblaščenec je obenem ugotovil, da  je organ prosilcu mnenje Fakultete za socialno delo že posredoval in da drug dokument, iz katerega bi izhajalo mnenje Fakultete za socialno delo glede zakona o rejništvu, pri organu ne obstaja. Pooblaščenec ob reševanju te pritožbe namreč ni našel nobenega razloga za sum, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati prosilcu (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Prav tako v konkretnem primeru Pooblaščenec ni našel nobene pravne podlage, iz katere bi izhajala obveznost organa, da bi predmetne dokumente moral imeti.

V skladu z navedenimi dejstvi Pooblaščenec ugotavlja, da ni izpolnjen  tretji pogoj za obstoj informacije javnega značaja, torej da se dokument – doktrina nahaja v neki materializirani obliki.

4. Sklepno

Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga z zahtevano informacijo javnega značaja - doktrino, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Pooblaščenec je obenem ugotovil, da je organ mnenje Fakultete za socialno delo, na katerega se organ sklicuje v dopisu z dne 3. 3. 2008, že posredoval prosilcu. Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, št. 090-10/2008-6, z dne 21. 4. 2008. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka