Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 13.03.2009
Naslov: Združenje Moč - Fakulteta za socialno delo
Številka: 090-3/2009
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


Številka: 090-3/2009
Datum:

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-uradno prečiščeno besedilo, 105/06-ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Združenja Moč, Irgoličeva 20, 2311 Hoče (v nadaljevanju prosilec), zoper molk Fakultete za socialno delo, Topniška 31, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožbi prosilca zoper molk organa se ugodi,  zahteva prosilca se kot neutemeljena zavrne.

2.    V postopku reševanja pritožbe stroški niso nastali.


OBRAZLOŽITEV:


Prosilec je dne 11. 4. 2008 na organ naslovil pisno zahtevo, s katero je zahteval, da mu organ posreduje:
-    program usposabljanja kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti (obseg 10 do 12 ur), za izdelavo katerega je v skladu s Pravilnikom o pogojih in postopkih za izvajanje Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (42. člen) pooblaščen organ,
-    program usposabljanja rejnikov (obseg 20 – 25 ur), za izdelavo katerega je v skladu s Pravilnikom o pogojih in postopkih za izvajanje Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (45. člen) pooblaščen organ.

Prosilec je dne 26. 5. 2008 pri Pooblaščencu vložil pritožbo zaradi molka organa in navedel, da mu organ zahtevanih informacij ni posredoval, niti ni izdal zavrnilne odločbe.

Pooblaščenec je dne 28. 5. 2008 z dopisom št. 0900-127/2008/2 organ pozval, naj pojasni, zakaj odločbe ni izdal pravočasno oziroma naj prosilcu omogoči dostop do zahtevanih informacij.

Organ je v dopisu z dne 3. 6. 2008 Pooblaščencu pojasnil, da bo zahtevane podatke poslal prosilcu.

Prosilec je dne 6. 6. 2008 pri organu vložil pritožbo, v kateri navaja, da je dne 5. 6. 2008 na njegov naslov prispel dopis s prilogo. Prosilec pojasnjuje, da posredovana informacija ni informacija, ki jo je zahteval od organa. Priloge dopisu so namreč programi usposabljanja, ki jih je izdelala Skupnost centrov za socialno delo (prosilec pojasnjuje, da tako sklepa zaradi podpisov) in ne programi, ki jih ZIRD in Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje ZIRD terjata izključno in eksplicitno od organa. Tudi sicer priloga ni videti kakor programi usposabljanja, sploh pa nimajo nikakršne povezave z organom. Prosilec meni, da je za izdelavo omenjenih - zahtevanih programov skozi zakonodajo prejel javno pooblastilo zgolj organ in nihče drug. Prosilec dodaja, da živimo v pravni državi, ki že vse od 1. 1. 2003 terja od organa izdelavo programov za usposabljanje kandidatov za rejnike in rejnikov, zato se želi seznaniti z natančno temi programi.  

Prosilec trdno vztraja na trditvi, da prejeta informacija ni informacija, ki jo je zahteval in nemudoma pričakuje seznanitev z ustrezno informacijo, v nasprotnem primeru pa zavrnilno odločbo.

Prosilec je dne 18. 11. 2008 pri Pooblaščencu ponovno vložil pritožbo zaradi molka organa in navedel, da je 18. 11. 2008 prejel fotokopijo svojega dopisa in ponovno dve prilogi: fotokopijo Programa usposabljanja kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti in fotokopijo Programa usposabljanja rejnic in rejnikov, oboje izdelek SCSD junija 2006. Prosilec navaja, da poslane fotokopije nimajo nikakršnega spremnega dopisa, niti prosilcu ni jasno, na kaj bi se navezovale, prosilcu pa so bile že prej poslane »v vednost« (dne 5. 6. 2008). Prosilec se nikakor ne strinja, da posredovane informacije predstavljajo informacije, ki jih je zahteval, zato navaja, da je organ še vedno v molku, saj mu ni posredoval zahtevanih informacij, izdal pa mu tudi ni zavrnilne odločbe.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo,  je Pooblaščenec pri organu dne 2. 3. 2009, v prisotnosti ge. Alenke Majer, opravil in camera ogled pri organu na podlagi 11. člena ZInfP.  

Pritožba prosilca zoper molk organa je utemeljena.

1. Procesni vidik odločbe

Pooblaščenec je pritožbo prosilca obravnaval kot pritožbo zoper molk organa v skladu s tretjim odstavkom 255. člena ZUP, saj organ ni odločil o zahtevi prosilca v skladu s postopkovnimi določbami ZDIJZ in ZUP, ki se v postopku s pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja uporablja subsidiarno (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ). Prosilec ima v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZDIJZ namreč pravico, da zahteva od organa, da mu omogoči seznanitev z informacijo javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, če meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija, ki jo je zahteval. Organ bi moral odločiti o zahtevi nemudoma, najkasneje pa v roku 3 delovnih dni. Glede na ugotovitve, da organ prosilcu tudi po pritožbi, da to ni informacija, ki jo želi, ni posredoval drugih informacij kot le tiste, ki mu jih je že ob vložitvi zahteve, niti mu ni izdal zavrnilne odločbe, iz katere bi izhajalo, da z drugimi informacijami javnega značaja ne razpolaga, je pritožba prosilca zaradi molka organa utemeljena. V primeru, da organ ugotovi, da z drugimi informacijami, kot jih je posredoval prosilcu, ne razpolaga, mora namreč prosilcu izdati zavrnilno odločbo v skladu z 22. členom ZDIJZ, saj gre dejansko za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja, iz razloga, ker informacija javnega značaja ne obstaja.

Prosilčeva pritožba izhaja iz domneve o obstoju dokumentov, ki jih je zahteval, zato je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokument sploh obstaja oziroma, ali organ z njim razpolaga.

2. Organ kot zavezanec po ZDIJZ

ZDIJZ v prvem odstavku 1. člena določa, kdo so zavezanci po ZDIJZ, in sicer, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja) je ZDIJZ omejen na subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge, bodisi, da gre za javni sektor v ožjem pomenu (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi) ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava.
 
Pooblaščenec na podlagi preučitve v nadaljevanju navedenih določb ugotavlja, da je organ pravna oseba javnega prava (torej zavezanec v skladu z ZDIJZ), in sicer javni zavod, ki izvaja javno službo v visokem šolstvu. Javni zavodi, predvsem njihova statusna vprašanja, so v pravnem redu RS urejena v Zakonu o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 ter spremembe in dopolnitve; v nadaljevanju ZZ). V skladu s 1. členom ZZ so zavodi organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Organ je kot vrsta zavoda s področja vzgoje in izobraževanja ter znanosti posebej urejen še v Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZViS). Iz 2. člena ZViS izhaja, da so visokošolski zavodi univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole. V drugega odstavka 9. člena ZViS je določeno, da za opravljanje javne službe v visokem šolstvu Republika Slovenija ustanavlja javne visokošolske zavode oziroma druge javne zavode – članice univerze in študentske domove. 10. člen ZViS nadalje določa, da je univerza pravna oseba in da se v okviru univerze ustanovijo fakultete in umetniške akademije, lahko pa tudi visoke strokovne šole in drugi zavodi – članice univerze.  Članice univerze imajo pravice in obveznosti, določene s tem zakonom, aktom o ustanovitvi univerze in statutom univerze. Članice univerze pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva, za katerega zagotavlja sredstva Republika Slovenija, nastopajo v pravnem prometu s pooblastili, ki jih določa akt o ustanovitvi univerze in statut, v imenu in za račun univerze. V drugih primerih članice univerze nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom univerze.

3. Splošno o informaciji javnega značaja

Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:

1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti. (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).

Pooblaščenec ugotavlja, da Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje zakona o izvajanju rejniške dejavnosti  (Uradni list RS, št. 54/2003; v nadaljevanju Pravilnik), ki je bil izdan na podlagi 75. člena Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/2006, 114/2006, v nadaljevanju ZIRD), v 42. členu, ki ureja usposabljanje kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti, določa, da program usposabljanja oblikuje Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani (organ) v sodelovanju s centri za socialno delo. Pravilnik pa v 45. členu, ki ureja usposabljanje rejnikov, določa še, da program usposabljanja oblikuje Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani v sodelovanju s centri za socialno delo. Zahtevani programi torej nedvomno sodijo v delovno področje organa.

Pooblaščenec pa na tem mestu opozarja in poudarja, da zgoraj navedeno določa Pravilnik, ki je veljal v času vložitve zahteve prosilca, od 1. januarja 2009 pa so se začele uporabljati spremembe Pravilnika (Uradni list RS, št. 78/2008), ki določajo, da programe usposabljanja pripravi Skupnost centrov za socialno delo v sodelovanju s Fakulteto za socialno delo, vendar pa to v konkretnem postopku odločanja za varstvo pravic stranke ni relevantno. Pooblaščenec je pri odločanju uporabljal Pravilnik, ki je veljal v času, ko bi organ moral odločiti o zadevi. Tako stališče je glede uporabe pravnih predpisov pri odločanju zavzelo tudi Ustavno sodišče v odločitvi št. Up-113/97.

2.) organ mora z njo razpolagati,

Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, je potrebno najprej ugotoviti, ali informacija, ki jih zahteva prosilec, ustreza navedenemu.

Prosilec je Pooblaščencu predložil dokumente, ki mu jih je posredoval organ, za katere pa prosilec meni, da niso dokumenti, ki jih je zahteval. V tem postopku je bilo tako treba ugotoviti, ali organ razpolaga še s kakšnimi informacijami javnega značaja, ki ustrezajo zahtevi prosilca, razen s tistimi, ki mu jih je že posredoval.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo, je Pooblaščenec pri organu dne 2. 3. 2009, v prisotnosti ge. Alenke Majer, opravil in camera ogled pri organu na podlagi 11. člena ZInfP.  

In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
 
Na in camera ogledu je organ Pooblaščencu na vpogled predložil fotokopijo Programa usposabljanja kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti in fotokopijo Programa usposabljanja rejnic in rejnikov. Oba dokumenta sta nastala v juniju 2006, podpisala ju je sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo, na obeh programih je tudi žig Skupnosti centrov za socialno delo. Organ je pojasnil, da je za pripravo teh programov pristojen v skladu z 42. in 45. členom Pravilnika, skupaj s Skupnostjo centrov za socialno delo.

Organ je pojasnil tudi, da z drugimi dokumenti, ki bi se nanašali na programe usposabljanja kandidatov in rejnikov, ne razpolaga. Pooblaščenec je preučil s strani prosilca posredovano dokumentacijo in dokumentacijo, ki mu jo je izročil organ in ugotovil, da gre za povsem identične dokumente oziroma programe, ki jih je organ že (dva krat) posredoval prosilcu. Pooblaščenec obenem ne vidi razumnega razloga, da bi lahko dvomil v navedbe organa, da je prosilcu posredoval vse informacije, s katerimi razpolaga. Glede navedb prosilca, da se mu zdi sporno dejstvo, da je program usposabljanja pripravila Skupnost centrov za socialno delo Slovenije in ne organ, Pooblaščenec ugotavlja, da je tudi Skupnost v skladu s Pravilnikom dolžna sodelovati z organom pri pripravi le teh (glej 42. in 45. člen Pravilnika), tako da ni nobenega dvoma, da gre za dokumente, pripravljene na podlagi navedenega pravilnika. V kakšni meri in na kakšen način je potekalo sodelovanje med zavezanima organoma v skladu s Pravilnikom, pa ni predmet presoje Pooblaščenca v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Pooblaščenec se namreč v samo ustreznost vsebine nima pristojnosti spuščati, niti ne more organu naložiti, naj sam, brez sodelovanja Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, ustvari nov dokument, da bi zadostil zahtevi prosilca.

Na tem mestu Pooblaščenec še dodaja, da je Pooblaščenec organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Upoštevaje navedeno, Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o ustreznosti same vsebine urejanja zahtevanih področij oziroma o tem, kako naj organ uredi posamezno področje. Pooblaščenec pa v skladu z načelom zakonitosti ne sme posredovati izven svojih pristojnosti.

3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Na podlagi vsega zgoraj navedenega je Pooblaščenec tako zaključil, da je treba zahtevo prosilca zavrniti, ker ni izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, saj je ugotovil, da organ z drugimi dokumenti, kot tistimi, ki jih je že posredoval prosilcu, ne razpolaga.

Pooblaščenec pri tem pojasnjuje, da so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah in jih je mogoče na enostaven način priklicati iz baze in jih z enostavnimi operacijami povezati v obliko, ki jo zahteva prosilec.


V skladu z navedenim je Pooblaščenec, na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP, pritožbi prosilca zaradi molka organa ugodil ter sam rešil zadevo tako, da je zahtevo prosilca kot neutemeljeno zavrnil, ker informacija javnega značaja, s katero se želi seznaniti prosilec, ne obstaja.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:
Petra Lešnik, univ. dipl. prav.,
Svetovalka Pooblaščenca                              


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka