Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 25.03.2009
Naslov: Združenje Moč - Fakulteta za socialno delo
Številka: 090-4/2009/4
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


Številka: 090-4/2009/4
Datum: 25.03.09

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-uradno prečiščeno besedilo, 105/06-ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Združenja Moč, Irgoličeva 20, 2311 Hoče (v nadaljevanju prosilec), zoper molk Fakultete za socialno delo, Topniška 31, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo



O D L O Č B O:


1.    Pritožbi prosilca zoper molk organa se ugodi,  zahteva prosilca se kot neutemeljena zavrne.

2.    V postopku reševanja pritožbe stroški niso nastali.



OBRAZLOŽITEV:


Prosilec je dne 11. 4. 2008 na organ naslovil zahtevo, s katero je zahteval, da mu organ posreduje mnenje Fakultete za socialno delo, ki ga v dopisu št. 129-29/2008/19 z dne 3. 3. 2008 navaja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve - »tudi po mnenju Fakultete za socialno delo imamo sodoben zakon, saj je Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti prevzel sodobno doktrino na področju rejništva«. Prosilec prosi, da mu organ posreduje tudi omenjeno doktrino ali pa prosilca napoti na naslov, kjer se bo z njo mogel seznaniti. Prosilec je zahtevi priložil tudi dopis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, na katerega se sklicuje v zahtevi.

Prosilec je dne 16. 7. 2008 pri Pooblaščencu vložil pritožbo zaradi molka organa in navedel, da mu organ zahtevanih informacij ni posredoval, niti ni izdal zavrnilne odločbe.

Pooblaščenec je dne 17. 7. 2008 z dopisom št. 0900-127/2008/5 (0900-223/2008/2) organ pozval, naj pojasni, zakaj odločbe ni izdal pravočasno oziroma naj prosilcu omogoči dostop do zahtevanih informacij.

Organ je v dopisu z dne 22. 7. 2008 Pooblaščencu pojasnil, da bo zahtevane podatke poslal prosilcu.

Prosilec je dne 28. 7. 2008 pri organu vložil pritožbo, v kateri navaja, da informacija s katero se je seznanil, ni informacija, ki jo je zahteval. Priloga dopisu organa z dne je namreč le potrdilo prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič z dne 2. 10. 2006. Prosilec meni, da si je organ samovoljno razlagal njegovo zahtevo, zato prosilec ponovno poudarja, da želi:

-    pisno mnenje in obrazložitev mnenja organa (kdaj in od koga je bilo izdelano - podlage), ki ga v dopisu št. 129-29/2008/19 z dne 3. 3. 2008 navaja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Napisali so: "tudi po mnenju Fakultete za socialno delo imamo sodoben zakon, saj je Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti prevzel sodobno doktrino na področju rejništva",
-    sodobno doktrino na področju rejništva.

Prosilec v pritožbi pojasnjuje še, da zahteva za dostop do informacij javnega značaja terja zahtevano informacijo, sicer pa zavrnilno odločbo. Po mnenju prosilca je nesporno, da prejeti dopis brez številke z dne 23. 7. 2008 skupaj s prilogo ni informacija, ki jo je zahteval, saj niti dopis niti priloga nista ocena (Fakultete za socialno delo) Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti in doktrina na področju rejništva.
 
V potrdilu z dne 2. 10. 2006 (priloga dopisa organa z dne 23. 7. 2008) prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič zagotavlja zgolj svoje natančno branje, zgolj svoje razumevanje ter utemeljitev za svoje mnenje. Celotno potrdilo je napisano v prvi osebi ednine. Prosilec je prepričan, da njeno mnenje ni potrdilo Fakultete za socialno delo, temveč le njeno osebno in strokovno mnenje o skladnosti programa za usposabljanje kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti in programa usposabljanja rejnic in rejnikov z zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti in Pravilnikom o pogojih in postopkih za izvajanje zakona, o čemer govorita tako naslov kot tudi vsebina.
 
Prosilec navaja, da mu je organ v dopisu pojasnil, da opis doktrine na področju rejništva najde v knjigi avtorice Gabi Čačinovič Vogrinčič - Socialno delo z družino, ki podrobno opredeli sodobno rejništvo in navaja relevantno znanstveno literaturo. Prosilec je prepričan, da doktrina ne more biti v domeni ene same osebe, četudi priznane profesorice, poleg tega pa je prosilec jasno postavil zahtevo po doktrini – ne zanima ga avtoričin opis doktrine.
 
Prosilec navaja, da trdno stoji na stališču, da posredovana informacija ni informacija, ki jo je zahteval. Pričakuje ustreznejše utemeljitve in dokaze, v nasprotnem primeru pa zavrnitev zahteve z utemeljitvijo, da organ nikoli ni ocenjeval Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti in da ne pozna ter ne poseduje doktrine na področju rejništva.

Prosilec je dne 8. 9. 2008 pri Pooblaščencu ponovno vložil pritožbo zaradi molka organa.  Prosilec meni, da je organ še vedno v molku, saj mu ni posredoval zahtevanih informacij, izdal pa mu tudi ni zavrnilne odločbe.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo,  je Pooblaščenec pri organu dne 2. 3. 2009, v prisotnosti ge. Alenke Majer, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.  

Pritožba prosilca zoper molk organa je utemeljena.

1. Procesni vidik odločbe

Pooblaščenec je pritožbo prosilca obravnaval kot pritožbo zoper molk organa v skladu s tretjim odstavkom 255. člena ZUP, saj organ ni odločil o zahtevi prosilca v skladu s postopkovnimi določbami ZDIJZ in ZUP, ki se v postopku s pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja uporablja subsidiarno (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ). Prosilec ima v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZDIJZ namreč pravico, da zahteva od organa, da mu omogoči seznanitev z informacijo javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, če meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija, ki jo je zahteval. Organ bi moral odločiti o zahtevi nemudoma, najkasneje pa v roku 3 delovnih dni. Glede na ugotovitve, da organ prosilcu tudi po pritožbi, da to ni informacija, ki jo želi, ni posredoval drugih informacij kot le tiste, ki mu jih je že ob vložitvi zahteve prosilca, niti mu v zvezi z zahtevo ni izdal zavrnilne odločbe, iz katere bi izhajalo, da z drugimi informacijami javnega značaja ne razpolaga, je pritožba prosilca zaradi molka organa utemeljena. V primeru, da organ ugotovi, da z drugimi informacijami, kot jih je posredoval prosilcu, ne razpolaga, mora namreč prosilcu izdati zavrnilno odločbo v skladu z 22. členom ZDIJZ, saj gre dejansko za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja, iz razloga, ker informacija javnega značaja ne obstaja.

Prosilčeva pritožba izhaja iz domneve o obstoju dokumentov, ki jih je zahteval, zato je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokument sploh obstaja oziroma, ali organ z njim razpolaga.

2. Organ kot zavezanec po ZDIJZ

ZDIJZ v prvem odstavku 1. člena določa, kdo so zavezanci po ZDIJZ, in sicer, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja) je ZDIJZ omejen na subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge, bodisi, da gre za javni sektor v ožjem pomenu (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi) ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava.
 
Pooblaščenec na podlagi preučitve v nadaljevanju navedenih določb ugotavlja, da je organ pravna oseba javnega prava (torej zavezanec v skladu z ZDIJZ) in sicer javni zavod, ki izvaja javno službo v visokem šolstvu. Javni zavodi, predvsem njihova statusna vprašanja, so v pravnem redu RS urejena v Zakonu o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 ter spremembe in dopolnitve; v nadaljevanju ZZ). V skladu s 1. členom ZZ so zavodi organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička.

Organ je kot vrsta zavoda s področja vzgoje in izobraževanja ter znanosti posebej urejen še v Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZViS). Iz 2. člena ZViS izhaja, da so visokošolski zavodi univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole. V drugega odstavka 9. člena ZViS je določeno, da za opravljanje javne službe v visokem šolstvu Republika Slovenija ustanavlja javne visokošolske zavode oziroma druge javne zavode – članice univerze in študentske domove. 10. člen ZViS nadalje določa, da je univerza pravna oseba in da se v okviru univerze ustanovijo fakultete in umetniške akademije, lahko pa tudi visoke strokovne šole in drugi zavodi – članice univerze.  Članice univerze imajo pravice in obveznosti, določene s tem zakonom, aktom o ustanovitvi univerze in statutom univerze. Članice univerze pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva, za katerega zagotavlja sredstva Republika Slovenija, nastopajo v pravnem prometu s pooblastili, ki jih določa akt o ustanovitvi univerze in statut, v imenu in za račun univerze. V drugih primerih članice univerze nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom univerze.

3. Splošno o informaciji javnega značaja

Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:

1) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti. (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).

Pooblaščenec ugotavlja, da sta osnovni nalogi organa izobraževanje in raziskovanje na področju socialnega dela. Organ kot raziskovalna visokošolska ustanova, skrbi za razvoj stroke in znanosti socialnega dela in izvaja temeljne, aplikativne in razvojne raziskave na področjih socialnega dela, socialnega varstva in socialne politike ter prenaša raziskovalne dosežke v prakso. Na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti
je organ v preteklih dvajsetih letih izvedel več kot 70 temeljnih in aplikativnih raziskav in sodeloval pri številnih razvojnih projektih. Poleg teorije in konceptov socialnega dela, so bile glavne teme raziskovanja prostovoljno delo, skupnostno delo, skupinsko delo, metode evalvacije in konkretne evalvacije postopkov in programov socialnega dela in upravljanja v socialnem delu. Med razvijanje inovacij, področij in vzpostavljanje pluralnega sistema socialnega varstva sodi tudi rejništvo (več o tem glej  www.fsd.si/raziskovanje_in_razvoj/predstavitev_raz/).

Zahtevani informaciji (mnenje in doktrina s področja rejništva) torej nedvomno sodita v delovno področje organa.

2) organ mora z njo razpolagati,

Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, je potrebno najprej ugotoviti, ali informacija, ki jih zahteva prosilec, ustreza navedenemu.

Prosilec je Pooblaščencu predložil dokument, ki mu ga je organ posredoval kot »mnenje, na katerega se sklicuje Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve«, za katerega pa prosilec meni, da ni dokument, ki ga je zahteval. V tem postopku je bilo tako treba ugotoviti, ali organ razpolaga še s kakšnimi informacijami javnega značaja, ki ustrezajo zahtevi prosilca, razen s tistimi, ki mu jih je že posredoval oz. prosilcu pojasnil, kje se informacije nahajajo.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo, je Pooblaščenec pri organu dne 2. 3. 2009, v prisotnosti ge. Alenke Majer, opravil in camera ogled pri organu na podlagi 11. člena ZInfP.  

In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
 
Mnenje Fakultete za socialno delo, ki ga v dopisu št. 129-29/2008/19 z dne 3. 3. 2008 navaja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

Na in camera ogledu je organ Pooblaščencu na vpogled predložil fotokopijo mnenja organa z dne 2. 10. 2006, ki ga je napisala in podpisala ga. Čačinovič Vogrinčič in ga je organ prosilcu posredoval 23. 7. 2008. Organ pojasni, da z drugim mnenjem ne razpolaga.

Pooblaščenec ugotavlja, da je mnenje ge. Čačinovič Vogrinčič z dne 2. 10. 2006, ki ga je organ Pooblaščencu predložil na in camera ogledu, enako mnenju, ki ga je organ posredoval prosilcu dne 23. 7. 2008.
Prosilec je v pritožbi navedel še, da v mnenju z dne 2. 10. 2006, prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič zagotavlja zgolj svoje natančno branje, zgolj svoje razumevanje. Prosilec je prepričan, da njeno mnenje ni potrdilo Fakultete za socialno delo, temveč le njeno osebno in strokovno mnenje.

Pooblaščenec glede navedenih pritožbenih razlogov ugotavlja, da mnenje pravne osebe, kar fakulteta nedvomno je, mora izraziti oz. pripraviti fizična oseba, kot predstavnik pravne osebe, saj ga pravna oseba kot taka sama ne more. Pooblaščenec ugotavlja tudi, da ima mnenje oz. dopis prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič z dne 2. 10. 2006, v glavi dopisa ime in naslov Fakultete za socialno delo, na dopisu pa je tudi žig Fakultete za socialno delo, zato Pooblaščenec ne dvomi v navedbe organa, da gre za mnenje organa in ne za osebno mnenje prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič.

Na tem mestu Pooblaščenec še dodaja, da je Pooblaščenec organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Upoštevaje navedeno, Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o tem, ali dopis prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič vsebinsko resnično lahko predstavlja mnenje Fakultete za socialno delo ali ne, ampak odloča le o tem, ali to mnenje predstavlja dokument, ki ga je zahteval prosilec oz. ali organ razpolaga še s kakšnim drugim mnenjem, ki bi ga lahko posredoval prosilcu.

Pooblaščenec je pregledal s strani prosilca posredovano mnenje in mnenje, ki mu ga je izročil organ in ugotovil, da gre za povsem identična dokumenta, ki ga je organ že posredoval prosilcu. Pooblaščenec obenem ne vidi razumnega razloga, da bi lahko dvomil v navedbe organa, da je prosilcu posredoval vse informacije, s katerimi razpolaga.

Sodobna doktrina na področju rejništva

Organ je prosilcu v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ dne 23. 7. 2008 posredoval napotilo, kje se zahtevana informacija nahaja.

Glede zahtevane doktrine je organ na in camera ogledu vztrajal pri stališču, ki ga je prosilcu navedel v dopisu z dne 23. 7. 2008: doktrina na področju rejništva se nahaja v knjigi avtorice Gabi Čačinovič Vogrinčič: Socialno delo z družino, ki podrobno opredeli sodobno rejništvo in navaja tudi relevantno znanstveno literaturo.

Dodatno obrazložitev je organ Pooblaščencu poslal po elektronski pošti dne 20. 3. 2009. Organ navaja, da od konca devetdesetih letih razvija posebno področje socialnega dela, to je področje socialnega dela z družino. Znotraj tega področja je poseben predmet znanosti in stroke socialnega dela, socialno delo v rejništvu. Institucije in strokovnjaki socialnega dela so prevzeli odgovornost za razvoj konceptov in metod, pa tudi pravnih podlag in institucij za področje rejništva v vsej zgodovini rejništva po 2. svetovni vojni v Sloveniji. Tako je bilo nujno, da se je organ odzval na potrebe prakse, raziskoval in razvijal nova znanja za to področje. Organ poudarja, da lahko danes upravičeno govorimo o doktrini socialnega dela na področju rejništva. Iz dokumenta, ki ga je organ Pooblaščencu posredoval na in camera ogledu in je priloga 4 zapisnika o ogledu in camera št. 090-4/2009/1, pa izhaja, da je rejništvo eno izmed temeljnih izobraževalnih področij organa, temeljni učbenik pa je knjiga ge. Čačinovič Vogrinčič. Organ je dne 24. 3. 2009 po elektronski pošti pojasnil še, da je knjigo Socialno delo z družino, avtorice Čačinovič Vogrinčič, izdala Fakulteta za socialno delo v letih 2006 in 2008.

Glede pritožbenih navedb prosilca, da doktrina, na katero je bil napoten, predstavlja osebno oceno doktrine ge. Čačinovič Vogrinčič, Pooblaščenec pojasnjuje, da se na knjigo oz. doktrino ge. Gabi Čačinovič Vogrinčič, v svoji napotitvi sklicuje sam organ, saj je na napotitvi na dopisu z dne 23. 7. 2008 podpisan predstojnik oz. dekan organa, dopis pa je opremljen z znakom in žigom organa.

Ob tem pa Pooblaščenec poudarja, da je v konkretnem primeru zahtevana doktrina odvisna od interpretacije organa, kateri so tisti dokumenti, ki predstavljajo »sodobno doktrino na področju rejništva«. Pooblaščenec se v skladu s svojimi zakonitimi pristojnostmi v konkretnem primeru ni spuščal v določanje doktrine na področju rejništva in njeno vsebinsko presojo, ne more pa dvomiti o tem, da je organ prosilcu posredoval vse informacije javnega značaja, s katerimi v zvezi s tem razpolaga oz. da ga je napotil na javno dostopen vir, v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ.

Pooblaščenec je v elektronski bazi COBISS preveril še, ali se knjiga Socialno delo z družino, avtorice Čačinovič Vogrinčič, ki jo je izdala Fakulteta za socialno delo v letih 2006 in 2008 resnično nahaja v knjižnici organa in ugotovil, da organ razpolaga celo z več izvodi navedene knjige.

Pooblaščenec tako ugotavlja, da je organ v skladu z ZDIJZ in svojo interpretacijo doktrine na področju rejništva, prosilcu posredoval napotilo, kje to informacijo najde in na ta način storil vse kar mu nalagajo določbe ZDIJZ. Z drugimi dokumenti oz. informacijami glede sodobne doktrine na področju rejništva pa organ ne razpolaga.

3) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Na podlagi vsega zgoraj navedenega je Pooblaščenec tako zaključil, da je treba zahtevo prosilca zavrniti, ker ni izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, saj je ugotovil, da organ z drugimi dokumenti, kot tistimi, ki jih je že posredoval prosilcu, ne razpolaga.

Pooblaščenec pri tem pojasnjuje, da so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah in jih je mogoče na enostaven način priklicati iz baze in jih z enostavnimi operacijami povezati v obliko, ki jo zahteva prosilec.

V skladu z navedenim je Pooblaščenec na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP pritožbi prosilca zaradi molka organa ugodil ter sam rešil zadevo tako, da je zahtevo prosilca kot neutemeljeno zavrnil, ker informacija javnega značaja, s katero se želi seznaniti prosilec, ne obstaja.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila:
Petra Lešnik, univ. dipl. prav.,
Svetovalka Pooblaščenca                              


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka