Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 03.07.2008
Naslov: Združenje Moč - CSD Slovenske Konjice
Številka: 021-38/2008/2
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Delno odobreno


Številka: 021-38/2008/2
Datum: 3. 7. 2008


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 252. čl. in 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06- uradno prečiščeno besedilo, 105/06-ZUS-1 in 126/07, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Združenja MOČ, Irgoličeva 20, 2311 Spodnje Hoče (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št.: 1203-5/2008, z dne 12. 3. 2008 Republike Slovenije, Centra za socialno delo Slovenske Konjice, Mestni trg 18, 3210 Slovenske Konjice (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


ODLOČBO:

1.    Pritožbi zoper odločbo, ki se nanaša na prvo, drugo, tretjo in peto točko zahteve, se ugodi in se izpodbijana odločba v tem delu odpravi.
2.    Organ je dolžan prosilcu v 15 (petnajstih) dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopije dokumentov ali elektronske zapise za vse rejnike pri organu na dan 27. 2. 2008 iz računalniške aplikacije RE_REJNIŠTVO, in sicer iz:
•    mape »rejniki«, podmape »osebni podatki«, s tem da mora vsakokrat izbrisati imena in priimke, naslove, EMŠO, davčne številke, spol, zaposlitev, zakonski stan rejnikov;
•    mape »rejniki«, podmape »člani«, s tem da mora vsakokrat izbrisati imena in priimke rejnikov in njihovih družinskih članov, ter rojstne datume družinskih članov.

     Organ je dolžan prosilcu v 15 (petnajstih) dneh po prejemu te odločbe posredovati tudi fotokopije dokumentov ali elektronske zapise za vse imetnike dovoljenj za opravljanje rejniške dejavnosti, ki so v pristojnosti organa (center rejnika), ki jim je od 1. 1. 2003 do 27. 2. 2008 prenehala rejniška pogodba, glede na v ZIRD določene razloge, in sicer iz »mape rejništva«, podmape »osnovni podatki«, na podlagi »izpisa vseh rešenih zadev za klasifikacijski znak 562 (rejništvo) v obdobju od 1. 1. 2003 do 27. 2. 2008«, pri čemer podlago za iskalnik v računalniškem programu RE_REJNIŠTVO predstavlja priimek rejenca ali številka spisa, ki sta v izpisu navedena pri vsebini  »rejništvo« in »ukinitev rejništva«. Pri tem mora organ iz »mape rejništva«, podmape »osnovni podatki«, vsakokrat izbrisati imena in priimke rejnika in rejenca.

3.    V preostalem se zahteva zavrne.

4.    Pritožba zoper odločbo organa, ki se nanaša na četrto in šesto točko zahteve, se zavrne.
 


OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 27. 2. 2008 po elektronski pošti na organ naslovil zahtevo za dostop do podatkov iz informacijskega sistema za področje rejništva, oziroma podredno za dostop do podatkov iz drugih evidenc, ki izvirajo iz delovnega področja organa, iz katerih bo mogoče (7. čl. ZDIJZ) oblikovati naslednjo informacijo v pisni obliki (lahko tudi fotokopijo dokumentov) ali elektronski zapis:

1. Koliko (število) imetnikov dovoljenj za opravljanje rejniške dejavnosti, ki so v pristojnosti organa (center rejnika) je na dan 27. 2. 2008 starih:
•    od osemnajst let do triindvajset let,
•    več kot triindvajset let do šestdeset let,
•    več kot šestdeset let;
2. Koliko (število) imetnikov dovoljenj za opravljanje rejniške dejavnosti, ki so v pristojnosti organa (center rejnika) je na dan 27. 2. 2008 imelo:
•    dokončanih manj kot osem razredov osnovne šole,
•    dokončano največ osnovno šolo,
•    dokončano največ triletno poklicno šolo,
•    dokončano največ srednjo šolo,
•    dokončano največ višjo šolo,
•    dokončano največ visoko šolo ali fakulteto,
•    dokončano specializacijo, magisterij ali doktorat;
3. Kolikšno (število oseb - brez rejencev) živi z rejnikom (sestavlja rejniško družino):
•     z rejnikom živi še ena oseba,
•     z rejnikom živita še dve osebi,
•     z rejnikom živijo še tri osebe,
•     z rejnikom živijo še štiri osebe,
•     z rejnikom živi še pet oseb,
•     z rejnikom živi še šest oseb,
•     z rejnikom živi še sedem ali več oseb;
4. Koliko (število) imetnikov dovoljenj za opravljanje rejniške dejavnosti, ki so v pristojnosti organa (center rejnika) je na dan 27. 2. 2008 imelo na razpolago:
•    do 20 m2 bivalne površine,
•    nad 20 m2 do 40 m2 bivalne površine,
•    nad 40 m2 do 60 m2 bivalne površine,
•    nad 60 m2 do 80 m2 bivalne površine,
•    nad 80 m2 do 100 m2 bivalne površine,
•    nad 100 m2 bivalne površine;
5. Kolikim (število) imetnikov dovoljenj za opravljanje rejniške dejavnosti, ki so v pristojnosti organa (center rejnika) je od 1. 1. 2003 do 27. 2. 2008 prenehala rejniška pogodba:
•    ker je prenehalo rejništvo,
•    z izbrisom rejnika iz evidence izdanih dovoljenj,
•    s potekom časa,
•    z odpovedjo,
•    z razvezo,
•    s smrtjo rejnika,
•    s smrtjo rejenca;
6. Koliko (število) imetnikom dovoljenj za opravljanje rejniške dejavnosti, ki so v pristojnosti organa (center rejnika) je od 1. 1. 2003 do 27. 2. 2008 opravilo zdravniški pregled v smislu zdravstvene sposobnosti za opravljanje rejništva?

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 1203-5/2008, z dne 12. 3. 2008, s katero je zahtevo prosilca za dostop do podatkov iz informacijskega sistema za področje rejništva oziroma podredno za dostop do podatkov iz drugih evidenc z dne 27. 2. 2008, delno zavrnil.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma povzel zahtevo prosilca, nato pa skladno z 1. členom ZDIJZ ugotovil, da je kot nosilec javnih pooblastil zavezan, da omogoči dostop do informacij javnega značaja. Nato je citiral 4. člen ZDIJZ in navedel, da ZDIJZ od organa zahteva posredovanje informacij, ki se že nahajajo v obliki dokumenta. Organ torej ni zavezan iskati podatkov, ki jih še nima v trenutku, ko je zahteva postavljena, oziroma jih zbirati, obdelovati ali opravljati raziskave in analize. Organ je v skladu z opisano definicijo informacije javnega značaja najprej razjasnil vprašanje, ali je izpolnjeno merilo, da zahtevani podatki sploh obstajajo.

Organ ugotavlja, da 65. čl. Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (Ur. l. RS, št. 110/2002, 56/2006 - Odl. US in 114/2006-ZUTPG, v nadaljevanju ZIRD) določa, da poleg ministrstva, centri za socialno delo vodijo evidence o rejnikih, rejniških družinah, sklenjenih rejniških pogodbah, rejencih, bioloških družinah rejencev in rejninah. Za potrebe teh evidenc pa se skladno s 66. členom navedenega zakona zbirajo naslednji podatki:
•    ime in priimek,
•    rojstni podatki (datum in kraj rojstva),
•    enotna matična številka občana,
•    spol,
•    podatki o državljanstvu,
•    podatki o prebivališču,
•    podatki o šolanju,
•    podatki o zdravstvenem stanju,
•    podatki o socialnem stanju,
•    podatki o podaljšanju roditeljske pravice,
•    podatki o izobrazbi,
•    podatki o nekaznovanju,
•    podatki o zaposlitvi,
•    davčna številka.
Za zbiranje podatkov o razlogih za ukrep rejništva, kot tudi o otrokovih psihičnih in čustvenih težavah, organ nima pravne podlage.

Na podlagi navedenega organ zaključuje, da dejansko ne razpolaga z vsemi podatki in tudi ne v taki obliki, kot jih prosilec zahteva, kar pomeni, da ni izpolnjen prvi pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Organ je zavezan zagotoviti dostop samo do že obstoječih informacij in torej ni zavezan ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah. Podatke namreč center zbira v posameznih zadevah, vpogled vanje pa bi pomenil kršitev določb Zakona o varstvu osebnih podatkov. Organ pojasnjuje, da lahko omogoči le dostop do podatka o skupnem številu imetnikov dovoljenj za opravljanje rejniške dejavnosti, ki so v pristojnosti centra (center rejnika) na dan 27. 2. 2008: 15.

V skladu z navedenim je organ odločil, kot je razvidno iz izreka odločbe.

Zoper navedeno odločbo je prosilec pri organu vložil pritožbo dne 3. 4. 2008, v kateri je opozoril na strokovni članek Vlaste Rozman in Tanje Oberski o Informacijskem sistemu - sklop rejništvo - splošno o informacijskem sistemu Centrov za socialno delo, ki je bil objavljen v Rejniškem glasniku št 43, november 2004 in ga je izdal CSD Domžale. V njem je navedeno, da je informacijski sistem centrov za socialno delo (IS CSD) eden največjih informacijskih sistemov v državi. Enotni informacijski sistem zajema med ostalimi sklopi tudi rejništvo. V letu 2003 so vzporedno z uvajanjem ZIRD in Pravilnika o pogojih in postopkih za izvajanje ZIRD pripravljali tudi informacijski sistem za področje rejništva, ki zajema podatke o rejnicah in rejnikih, o rejencih in rejenkah, preko sistema pa se izvajajo tudi vsa izplačila rejnin in prispevkov za socialno varnost za tiste rejnice in rejnike, ki izvajajo rejniško dejavnost kot poklic. Sistem je začel v celoti delovati konec leta 2003, prvo izplačilo rejnin samo preko informacijskega sistema pa je bilo izvedeno januarja 2004. Na podlagi informacijskega sistema sedaj razpolagajo z mnogo več podatki, nekateri najpomembnejši so, da na primer v vsakem trenutku vedo, koliko je vseh rejniških družin v Sloveniji, koliko je rejnikov sorodnikov, kakšno je število trenutnih prostih mest pri rejniških družinah za celo Slovenijo, koliko je prostih mest pri poklicnih rejnicah, kakšna je izobrazbena raven rejnic in rejnikov, zaposlitveni status rejnic in rejnikov, koliko je rejenk, koliko je rejencev, starostna struktura rejenk in rejencev, koliko časa so otroci v rejništvu, iz kakšnih družin prihajajo rejenci in rejenke, kakšne težave imajo, kam odhajajo po zaključenem rejništvu, ipd. ... Informacijski sistem sestavljajo trije sklopi – sklop »vnos rejnikov«, »vnos rejencev« in »vnos map«. Poleg omenjenih treh sklopov sta pomembna dela informacijskega sistema tudi sklop »izpisov in statistik«. Prosilec navaja, da je iz podatkov, ki sta jih avtorici predstavili v omenjenem članku, jasno razvidno, katere podatke je možno pridobiti iz vodene statistike (prav takšne je zahteval tudi pritožnik), saj ni verjeti, da sta jih avtorici za uporabo v omenjenem članku pridobivali z nesorazmernim naporom izven preprostega postopka in ustvarili informacije zgolj zaradi ponovne uporabe.  Prosilec na podlagi navedenega meni, da so trditve organa neresnične in zavajajoče v delu, kjer trdi, »da zahtevanih podatkov v obliki, kot je bila opredeljena v zahtevi prosilca, organ v zvezi z rejniki in rejenci ne vodi in s tako statistično bazo niti ne razpolaga«, saj je iz navedenega dokaza jasno razvidno, da se podatki (vsaj večina) vodijo v informacijskem sistemu in da jih kot statistični podatek lahko pridobijo samo s »klikom« na tipko računalnika.

Prav tako je prosilcu popolnoma nerazumljiva praksa, da centri »ne vodijo« podatkov o ljudeh, ki živijo skupaj z rejnikom, saj v sladu z ZIRD vse osebe, ki živijo z rejnikom, sestavljajo rejniško družino, katere dejavnost je rejništvo (2. čl. ZIRD) - to je javna služba vzgoje in varstva rejencev. V tem smislu prosilec predvideva, da je za opravljanje tako posebne dejavnosti potrebna tudi zdravstvena in psihofizična sposobnost, zato meni, da so vsi izvajalci temu primerno pregledani in morajo o tem obstajati podatki.

Organ je prosilčevo pritožbo kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 8. 4. 2008, št.: 1203-5/2008 s prilogami, na podlagi 1. odstavka 245. čl ZUP, poslal v odločanje Pooblaščencu.

Pritožba je utemeljena.

1. Pojem informacije javnega značaja

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odstavku 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi vseh centrov za socialno delo. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).

Kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, torej organu ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima. Nadalje iz opredelitve informacije javnega značaja, določene 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, še izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, izdelava statistike, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja, zato organi, zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem izdelajo nov dokument, na primer v obliki statistike iz podatkov, s katerimi razpolagajo.

Ker pa je potrebno vsako zahtevo za dostop do informacij javnega značaja  obravnavati v duhu namena zakona, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacijo javnega značaja, je dolžnost organov, da pri obravnavanju zahteve prosilca slednjemu omogočijo dostop do podatkov, s katerimi razpolagajo tudi, če le ti niso v takšni obliki, kot jih zahteva prosilec, je pa iz njih mogoče izdelati dokument, ki je predmet zahteve prosilca.

Organ je v izpodbijani odločbi zatrjeval, da ne vodi evidenc na način, kot jih zahteva prosilec, zato je Pooblaščenec v obravnavanem primeru najprej ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi trije kriteriji za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ oziroma, ali obstaja t.i. kriterij materializirane oblike.

Pooblaščenec bi pri tem pojasnil, da je prosilec vložil zahteve in pritožbe na več centrov za socialno delo, od katerih je zahteval istovrstne podatke oziroma dokumente, ki se nanašajo na področje rejništva. Ker je slednje področje v pristojnosti vseh 62 centrov za socialno delo v Sloveniji, ki v ta namen uporabljajo računalniški program RE_REJNIŠTVO, izdelan v okviru Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, je Pooblaščenec na podlagi in camera ogleda v dveh centrih za socialno delo, v okviru katerega je opravil vpogled v računalniški program RE_REJNIŠTVO, odločil tudi o obravnavani pritožbi. Pooblaščenec namreč ugotavlja, da ni nobenega razloga, da bi opravil ogled in camera tudi pri obravnavani pritožbi, saj je računalniški program RE_REJNIŠTVO povsod enak, povsod zbirajo istovrstne podatke, slednje pa je tudi v skladu z načelom ekonomičnosti postopka, na podlagi katerega se mora postopek voditi hitro in s čim manj stroški (prim. 14. čl. ZUP).

Zaradi navedenega se bo Pooblaščenec v nadaljevanju, za razjasnitev dejanskega stanja, oprl na opravljen ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP, v prostorih Centra za socialno delo Laško (v nadaljevanju CSD Laško) in Centra za socialno delo Mozirje (CSD Mozirje), kot je podrobneje opisano v naslednji točki obrazložitve.


2. Ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in vpogleda v vsebino zahtevanega dokumenta je Pooblaščenec dne 5. 12. 007 v pristojnosti pooblaščene osebe pri CSD Laško in dne 7. 2. 2008 pri CSD Mozirje opravil in camera ogled na podlagi 11. čl. ZInfP. Določilo 11. čl. ZInfP določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesna dejanja v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije.

In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. čl. ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ogled se je nanašal na dokumente, povezane z informacijami, ki jih je prosilec zahteval.

Na ogledu in camera sta CSD Laško in CSD Mozirje poudarila, da ne vodita statistične baze, iz katere bi izhajali podatki, ki jih zahteva prosilec in pojasnila, da podatke, ki jih vodijo na podlagi ZIRD, vodijo računalniško, tako da jih vnašajo v posamezne mape in podmape, za vsakega rejnika in za vsakega rejenca posebej. Pooblaščenec je zato vpogledal v računalniški program, tako pri CSD Laško, kot tudi pri CSD Mozirje, ki se vodita za potrebe rejništva, z namenom, da ugotovi, ali razpolagata s podatki, ki jih zahteva prosilec in v kakšni obliki se ti podatki nahajajo. Pooblaščenec pa je pri tem ponovno poudaril, da zavezan organ prosilcu ni dolžan izdelati statistike, vendar pa je dolžan prosilcu posredovati neobdelane podatke, če seveda z njimi razpolaga, iz katerih pa si lahko prosilec sam izdela statistiko.

Pod prvo točko zahteve je prosilec spraševal, koliko (število) imetnikov dovoljenj za opravljanje rejniške dejavnosti, ki so v pristojnosti organa (center rejnika) je na dan 27. 2. 2008 starih v določenem starostnem razponu. Pooblaščenec je ugotovil, da CSD Laško, kot tudi CSD Mozirje takšne baze statističnih podatkov ne vodita, razpolagata pa z letnico rojstva posameznega rejnika. Slednji podatek se nahaja v računalniški aplikaciji RE_REJNIŠTVO, v mapi »rejniki«, podmapi »osebni podatki«, poleg ostalih osebnih podatkov posameznega rejnika. To pomeni, da CSD Laško, kot tudi CSD Mozirje z odprtjem vseh podmap »osebni podatki«, za vsakega rejnika posebej, dobita podatek, ki ga prosilec zahteva, vendar ne v obliki statistike, temveč podatek, ki je v podmapi »osebni podatki« naveden pri datumu rojstva. Pri tem CSD Laško in CSD Mozirje do dokumenta v materializirani obliki prideta tako, da odpreta podmape »osebni podatki« za vsakega rejnika posebej in ga natisneta. Pri tem Pooblaščenec ugotavlja, da takšen dokument vsebuje tudi vrsto drugih osebnih podatkov: ime in priimek, naslov, rojstni datum, EMŠO, davčno, državljanstvo, …

V podmapi »osebni podatki« se vodi tudi podatek o izobrazbi rejnika s šifrantom, kar je predmet zahteve prosilca v drugi točki. Tudi glede slednjega podatka CSD Laško in CSD Mozirje ne razpolagata s statističnimi podatki, temveč slednji izhaja iz računalniške aplikacije mapa »rejniki«, podmapa »osebni podatki«. Pri tem morata CSD Laško in CSD Mozirje, kot je navedeno zgoraj, odpreti podmapo »osebni podatki«  za vsakega rejnika posebej, kjer se pri alineji »izobrazba« odpre šifrant, na podlagi katerega se v računalniški program zavede oz. izpiše  izobrazba rejnika.

Pod tretjo točko zahteve je prosilec zahteval podatek, kolikšno število oseb (brez rejencev) živi z rejnikom (sestavlja rejniško družino) po kriteriju še ena oseba, dve, tri itd. Pooblaščenec ugotavlja, da CSD Laško in CSD Mozirje  tudi glede teh podatkov ne razpolagata  z zbranimi statističnimi podatki, ampak zahtevano izhaja iz računalniške aplikacije RE_REJNIŠTVO, »mapa rejniki«, podmapa »člani«, kjer je brez zaporedne številke naveden član z imenom in priimkom, rojstnim datumom, sorodstvenim razmerjem, statusom ter datumom vnosa.

Pod četrto točko zahteve je prosilec zahteval podatek, koliko (število) imetnikov dovoljenj za opravljanje rejniške dejavnosti, ki so v pristojnosti organa (center rejnika), je na dan 27. 2. 2008 imelo na razpolago v razponu določeno bivalno površino. CSD Laško in CSD Mozirje sta  pojasnila, da v postopku ocene ne ugotavljata in ne zapisujeta kvadrature bivalne površine rejnika. Ocenjujeta namreč na splošno, ali je bivališče primerno, svetlo, čisto, torej bolj opisno, ne pa v številkah. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da CSD Laško in CSD Mozirje ne razpolagata z dokumentom, iz katerega bi izhajali podatki, ki jih v četrti točki zahteva prosilec.

V peti točki zahteve je prosilec zahteval število imetnikov dovoljenj za opravljanje rejniške dejavnosti, ki so v pristojnosti organa (center rejnika), ki jim je od 1. 1. 2003 do 27. 2. 2008 prenehala rejniška pogodba, glede na v ZIRD določene razloge. Pooblaščenec je ugotovil, da CSD Laško in CSD Mozirje tudi takšne baze statističnih podatkov ne vodita, razpolagata pa z datumom ukinitve rejniške pogodbe, kakor tudi z razlogom prenehanja. V računalniški aplikaciji RE_REJNIŠTVO, »mapa rejništva«, podmapa »osnovni podatki« se namreč skupaj z datumom zavede podatek o razlogu prenehanja rejniške pogodbe. Vendar Pooblaščenec ob tem poudarja, da je tudi slednji podatek v računalniški aplikaciji vezan na konkretnega rejenca in rejnika. Pri obravnavani točki zahteve, ki jo je prosilec postavil v določenem časovnem obdobju, pa sta CSD Laško in CSD Mozirje opozorila, da gre v tem delu zahteve za zaključene zadeve, torej neaktivne mape, ki pa jih računalniški program RE_REJNIŠTVO ne vodi posebej oziroma ne omogoča izpisa zaključenih zadev.  Slednje je bistveno zato, ker računalniški program RE_REJNIŠTVO ne omogoča odprtja posamezne mape, brez znanega podatka, bodisi o priimku rejenca, rejnika ali številke spisa, ki se ga vnese v iskalnik. Torej je dostop do podatka o prenehanju rejniške pogodbe, ki se vodi v okviru računalniškega programa RE_REJNIŠTVO, možen le s predhodnim izpisom vseh zaključenih zadev, na katerem je naveden vsaj en podatek, ki predstavlja poizvedbo, da se lahko pride v zaključene zadeve oz. neaktivne mape. Kot rečeno, pa takšnega izpisa računalniška aplikacija RE_REJNIŠTVO za zaključene zadeve ne omogoča. Obstaja namreč samo seznam aktivnih map v okviru seznama izplačil. CSD Laško in CSD Mozirje sta pojasnila, da je dostop do seznama zaključenih rejništev možen preko računalniškega programa v okviru pisarniškega  poslovanja, ki ni povezan z računalniškim programom RE_REJNIŠTVO. Pooblaščenec je zato vpogledal v »izpis vseh rešenih zadev za klasifikacijski znak 562 (rejništvo) v obdobju od 1. 1. 2003 do 24. 9. 2007, ki vsebuje šifro zadeve, datum, vsebino, priimek in ime rejenca ter naslov. Za obravnavano zadevo pa so iz tega izpisa potrebni zgolj podatki, kjer je pri vsebini navedeno »rejništvo« in »ukinitev rejništva«. Takšen seznam torej omogoča, da CSD Laško in CSD Mozirje, preko podatka o priimku rejenca ali številke spisa, vneseta v iskalnik računalniškega programa RE_REJNIŠTVO podatek, ki omogoča odprtje »mape rejništva«, podmape »osnovni podatki«, na podlagi katerega prideta do dokumenta, na katerem je naveden datum prenehanja rejniške pogodbe skupaj s podatkom o razlogu prenehanja za obdobje od 1. 1. 2003 do 24. 9. 2007.  

V šesti točki zahteve je prosilec zahteval podatek, koliko (število) imetnikov dovoljenj za opravljanje rejniške dejavnosti, ki so v pristojnosti organa (center rejnika) je od 1. 1. 2003 so 27. 2. 2008 opravilo zdravniški pregled v smislu zdravstvene sposobnosti za opravljanje rejništva. CSD Laško in CSD Mozirje sta pojasnila, da nikoli nista nikogar napotila na zdravniški pregled. Glede tega postavijo zgolj vprašanje glede zdravstvene sposobnosti, tega pa ne preverjajo, zato sta CSD Laško in CSD Mozirje poudarila, da s tem podatkom oz. dokumentom ne razpolagata.

Glede na opravljen ogled in camera v prostorih CSD Laško in CSD Mozirje je Pooblaščenec ugotovil, da morajo vsi centri za socialno delo za potrebe rejništva uporabljati računalniški program RE_REJNIŠTVO, kar pomeni, da se vse gornje ugotovitve nanašajo tudi na organ, saj razpolaga z istovrstnimi podatki, na enak način tudi organ. Slednje nenazadnje izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Prav tako Pooblaščenec ugotavlja, da vsi centri za socialno delo uporabljajo računalniški program pisarniškega poslovanja, saj sta tako CSD Laško, kakor tudi CSD Mozirje imela možnost izpisa iz pisarniškega poslovanja, z enakim klasifikacijskim znakom za rejništvo. Zato Pooblaščenec zaključuje, da s pomočjo pisarniškega poslovanja na enak način vodi rejništvo tudi organ.   


3. Kriterij materializirane oblike

Glede na opravljen ogled in camera pri CSD Laško in CSD Mozirje, Pooblaščenec ugotavlja, da pod četrto in šesto točke zahteve tudi organ ne razpolaga z dokumentacijo, v kateri bi bili zavedeni podatki, ki jih sicer prosilec zahteva v statistični obliki. Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje rejniške dejavnosti (Ur. l. RS, št. 54/2003, v nadaljevanju Pravilnik), sicer v 13. čl. dejansko določa, da mora center pri pripravi ocene ugotoviti primernost bivalnih pogojev celotne družine, še posebej prostor in opreme, namenjene rejencu, vendar pa ne nalaga, da je potrebno ugotoviti kvadraturo bivalne površine. Ta podatek tudi ni vključen v računalniško aplikacijo RE_REJNIŠTVO. Zato Pooblaščenec utemeljeno verjame, da tudi organ s tem podatkom oz. dokumentom ne razpolaga, kar pomeni, da v tem delu zahteve ni izpolnjen prvi pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Enako velja tudi za dokumente, iz katerih bi izhajal podatek, o opravljenem zdravniškem pregledu v smislu zdravstvene sposobnosti za opravljanje rejništva. ZIRD med pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, ne zahteva posebnega zdravniškega pregleda, kot izključitev zgolj navaja, da rejnik ne more biti oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost. Zato tudi v tem delu zahteve Pooblaščenec ne vidi razloga, da ne bi verjel tudi organu, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, saj zato tudi nima zakonske podlage.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca zoper odločbo organa, ki se nanaša na četrto in šesto točko njegove zahteve, ni mogoče ugoditi, saj zahtevana informacija ne obstaja, zato je odločil, kot izhaja iz četrte točke izreka te odločbe.


4. Pogoji za obstoj informacije javnega značaja

Glede ostalih zahtev prosilca pa Pooblaščenec navaja, da zahtevane informacije nedvomno izvirajo iz delovnega področja organa. Slednje izhaja iz ZZZDR in ZIRD. To pomeni, da računalniška aplikacija, ki se vodi za potrebe rejništva, RE_REJNIŠTVO, v mapi »rejniki«, podmapi »osebni podatki«, mapa »rejniki«, podmapa »člani« in »mapa rejništva«, podmapa »osnovni podatki« za vsakokratnega rejnika, izpolnjuje vsa merila za informacijo javnega značaja, ki izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.

Na podlagi izvedenega ogleda Pooblaščenec ugotavlja, da tudi organ ne razpolaga s statističnimi podatki, ki jih zahteva prosilec. Dolžnosti vodenja teh podatkov na način statistike jim namreč ne nalaga zakon, prav tako pa jim tega ne omogoča niti računalniški program, ki je bil izdelan v okviru Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in se uporablja za potrebe rejništva. Nikakor pa obdelava podatkov na način, kot ga zahteva prosilec, samo na zahtevo prosilca, ni dolžnost organa. Vendar pa, kot je bilo ugotovljeno, organ razpolaga s t.i. »surovimi«, neobdelanimi podatki, ki se nahajajo v računalniški aplikaciji RE_REJNIŠTVO in so seveda vezani na konkretne posameznike, skupaj še z drugimi podatki. Na podlagi teh neobdelanih podatkov pa se lahko pridobijo statistični podatki, ki jih sicer zahteva prosilec od organa.

Temeljno načelo ZDIJZ je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov, ki usmerja proces odločanja javnih oblasti k odpiranju za vse, z namenom, da lahko vsi, predvsem državljani, tvorno sodelujejo pri sprejemanju odločitev in da lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih organov. Zato zgolj dejstvo, da organ ne razpolaga z natančno tisto informacijo, ki jo zahteva prosilec, nikakor ne more in ne sme biti razlog za zavrnitev zahteve, če organ razpolaga s podatki, ki bi prosilcu omogočali sestavo oz. izdelavo zahtevane informacije. Organ mora torej prosilcu dati tiste informacije - tj. prvine ali osnovne podatke za zahtevane informacije, na podlagi katerih si lahko prosilec sam sestavi, oblikuje ali pridobi želeno informacijo. Ker se v skladu s 4. odst. 27. čl. ZDIJZ postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, je potrebno zahtevo po opredelitvi informacije javnega značaja obravnavati v duhu procesnega načela varstva pravic stranke, podrobneje določenega v 7. čl. ZUP. Po tej določbi morajo organi pri postopanju in odločanju strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali drugim predpisom. V 4. odst. istega člena je določeno še, da mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. Načela upravnega postopka so tako temeljno razlagalno merilo tudi v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Po oceni Pooblaščenca je upoštevaje zgoraj navedene določbe in načelo odprtosti, kljub temu, da prosilec zahteva dokument, ki kot tak pri organu ne obstaja, potrebno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja obravnavati široko in prosilcu omogočiti dostop do tistih podatkov, s katerimi organ razpolaga in ki predstavljajo podlago za izdelavo dokumenta, ki je predmet zahteve prosilca. Pooblaščenec ocenjuje, da je upoštevaje navedena načela zahtevo po statistično obdelanih podatkih v tem primeru potrebno obravnavati tako, da zajema tudi podatke, ki statistično obdelavo šele omogočajo. Iz tega razloga je bilo potrebno presojati prosto dostopnost statistično neobdelanih, t.i. »surovih« podatkov, kot bo podrobneje obrazloženo v nadaljevanju.

Ker je Pooblaščenec ugotovil, da organ ne razpolaga z informacijami v taki obliki, kot jih zahteva prosilec, torej statistično obdelane, temveč s podatki, ki nedvomno predstavljajo podlago za izdelavo takšne statistične analize, kot jo prosilec zahteva, je računalniško aplikacijo, ki se vodi za potrebe rejništva, RE_REJNIŠTVO, mapa »rejniki«, podmapa »osebni podatki«, mapa »rejniki«, podmapa »člani« in»mapa rejništva«, podmapa »osnovni podatki« obravnaval kot predmet zahteve za dostop do informacije javnega značaja, ki izpolnjuje vse kriterije za informacijo javnega značaja v skladu s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.


5. Izjema po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ

Ker organ ni zatrjeval morebitnih izjem, ki bi jih lahko dokumenti vsebovali, je Pooblaščenec po uradni dolžnosti na podlagi 2. odst. 247. čl. ZUP in v skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP) izvedel preizkus, ali gre v konkretnem primeru morebiti za katero od izjem, določenih v I. odst. 6. čl. ZDIJZ, zaradi česar bi bilo potrebno zavrniti dostop do zahtevanih dokumentov.

Kot je bilo ugotovljeno na ogledu in camera, so dokumenti v računalniški aplikaciji RE_REJNIŠTVO, mapa »rejniki«, podmapa »osebni podatki«, mapa »rejniki«, podmapa »člani« in»mapa rejništva«, podmapa »osnovni podatki« vsakokrat vezani na posameznega rejnika in kot taki vsebujejo vrsto osebnih podatkov: ime in priimek rejnika, EMŠO, datum rojstva, državljanstvo, naslov, davčno številko, izobrazbo, zaposlitev, zakonski stan, število otrok, podatki o družinskih članih rejnika z imenom in priimkom ter datumom rojstva ter ime in priimek rejenca.

Zato je Pooblaščenec presojal, ali je podana izjema po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UBP; ZVOP-1).

Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Pooblaščenec je pri vpogledu v računalniško aplikacijo rejništva, ugotovil, da vsebuje vrsto osebnih podatkov: ime in priimek rejnika in rejenca, EMŠO rejnika, datum rojstva, državljanstvo, ... Rejništvo je zelo občutljivo področje. Namen rejništva je namreč, da se otrokom, pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdravo rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje ter delo (154. čl. ZZZDR). Obdelujejo se torej osebni podatki otrok, ki iz različnih vzrokov ne morejo živeti v svoji družini oziroma svoje družine sploh nimajo. Pri obravnavi otrok pa je seveda temeljno pravilo, da je vselej potrebno ravnati v korist otroka. Prav tako pa se obdelujejo tudi osebni podatki rejnika in njegovih družinskih članov. Ker se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo samo na podlagi zakona, to pomeni, da lahko organ obdeluje osebne podatke rejencev in rejnikov ter njihovih družinskih članov, samo za v zakonu določen namen. Obravnavano področje ureja ZIRD, ki v 2. odst. 64. čl. določa, da centri za socialno delo vodijo zbirke podatkov za potrebe izvajanja rejniške dejavnosti na območju njihove krajevne skupnosti. V 66. čl. ZIRD pa so navedeni osebni podatki, ki so jih upravičeni zbirati centri za socialno delo in ministrstvo pristojno za družino, in sicer:
- ime in priimek,
- rojstni podatki (datum in kraj rojstva),
- enotna matična številka občana,
- spol,
- podatki o državljanstvu,
- podatki o prebivališču,
- podatki o šolanju,
- podatki o zdravstvenem stanju,
- podatki o socialnem stanju,
- podatki o podaljšanju roditeljske pravice,
- podatki o izobrazbi,
- podatki o nekaznovanju,
- podatki o zaposlitvi,
- davčna številka.
Področni zakon torej jasno določa, da lahko centri za socialno delo, torej tudi organ, osebne podatke obdelujejo le za potrebe izvajanja rejništva.  

Glede na navedeno dokumenti, ki so predmet obravnavane zadeve, torej v okviru računalniške aplikacije RE_REJNIŠTVO, mapa »rejniki«, podmapa »osebni podatki«, mapa »rejniki«, podmapa »člani« in»mapa rejništva«, podmapa »osnovni podatki«, vsekakor vsebujejo varovane osebne podatke, saj so vsakokrat vezani na posameznega rejnika in rejenca, ki so zaradi podatka o osebnem imenu in naslovu stalnega prebivališča določljivi brez nesorazmernega napora, velike porabe časa ali velikih stroškov.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da računalniška aplikacija RE_REJNIŠTVO, mapa »rejniki«, podmapa »osebni podatki«, mapa »rejniki«, podmapa »člani« in»mapa rejništva«, podmapa »osnovni podatki«, za vsakega rejnika, skupaj z imenom in priimkom, ter naslovom rejnika in njegovih družinskih članov, vsebuje varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Prav tako vsebuje osebne podatke rejenca, in sicer njegovo osebno ime.


6. Institut delnega dostopa in pomen zaupnosti po določilu 7. člena ZDIJZ

Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanem dokumentu, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop da zahtevanega dokumenta.

Institut delnega dostopa je urejen v 7. čl. ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilko z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).

Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do zahtevanega dokumenta, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke. Z izbrisom imena in priimka, naslova, davčne številke, EMŠO, spola, zaposlitev, zakonskega stana rejnika, iz mape »rejniki«, podmapa »osebni podatki«, z izbrisom imena in priimka rejnika in njegovih družinskih članov ter datume rojstva družinskih članov iz mape »rejniki«, podmape »člani« ter z izbrisom imena in priimka rejnika in rejenca iz »mape rejništva«, podmapa »osnovni podatki«, za vse rejnike pri organu, se namreč onemogoči prepoznavnost in določljivost posameznika (tako rejenca kot rejnika in njegovih družinskih članov), ter seveda tudi stik s posameznikom. Varovani osebni podatki, ki izhajajo iz  računalniška aplikacija RE_REJNIŠTVO, mapa »rejniki«, podmapa »osebni podatki«, mapa »rejniki«, podmapa »člani« in»mapa rejništva«, podmapa »osnovni podatki« za vsakokratnega rejnika in njegovih družinskih članov in rejenca, s tem postanejo anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena. Z anonimizacijo se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika, občutljivi osebni podatki pa izgubijo naravo svoje subtilnosti (več o tem glej Zakon o varstvu osebnih podatkov s komentarjem, urednica in redaktorica Nataša Pirc Musar, Ljubljana 2006, komentar k 13. čl. ZVOP-1).

Na tem mestu Pooblaščenec dodaja, da je v obravnavanih dokumentih pri rubriki »uporabnik« in »spremenil« navedena fizična oseba z imenom in priimkom, ki pa je ni potrebno izbrisati, saj gre za javnega uslužbenca, ki obravnavano področje vodi, in je slednji podatek torej povezan z opravljanjem javne funkcije v smislu 3. odst. 6. čl. ZDIJZ.


7. Zaključek

Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa, ki se nanaša na prvo, drugo, tretjo in peto točko zahteve odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz prve do tretje točke izreka odločbe. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer mu je dolžan posredovati fotokopije dokumentov ali elektronske zapise za vse rejnike pri organu na dan 27. 2. 2008 iz računalniške aplikacije RE_REJNIŠTVO, in sicer iz:
1.    mape »rejniki«, podmape »osebni podatki«, s tem da mora vsakokrat izbrisati imena in priimke, naslove, EMŠO, davčne številke, spol, zaposlitev, zakonski stan rejnikov;
2.    mape »rejniki«, podmape »člani«, s tem da mora vsakokrat izbrisati imena in priimke rejnikov in njihovih družinskih članov, ter rojstni datum družinskega člana.

Organ je prosilcu dolžan posredovati tudi fotokopije dokumentov ali elektronske zapise za vse imetnike dovoljenj za opravljanje rejniške dejavnosti, ki so v pristojnosti organa (center rejnika), ki jim je od 1. 1. 2003 do 27. 2. 2008 prenehala rejniška pogodba, glede na v ZIRD določene razloge, in sicer iz »mape rejništva«, podmape »osnovni podatki«, na podlagi »izpisa vseh rešenih zadev za klasifikacijski znak 562 (rejništvo) v obdobju od 1. 1. 2003 do 27. 2. 2008, pri čemer podlago za iskalnik v računalniškem programu RE_REJNIŠTVO predstavlja priimek rejnika ali št. spisa, ki sta  v izpisu navedena pri vsebini  »rejništvo« in »ukinitev rejništva«. Pri tem mora organ iz »mape rejništva«, podmape »osnovni podatki«, vsakokrat izbrisati imena in priimke rejnika in rejenca.

V delu, v katerem je prosilec zahteval statistično obdelane podatke, je bilo zahtevo potrebno zavrniti, ker s tovrstnimi podatki organ ni dolžan razpolagati in tudi dejansko ne razpolaga.

V delu pritožbe zoper odločbo organa, ki se nanaša na četrto in šesto točko zahteve prosilca, pa je bilo potrebno pritožbo, na podlagi prvega odst. 248. čl. ZUP zavrniti, ker organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper prvo, drugo in tretjo točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Tožbo se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Zoper četrto točko izreka te odločbe prav tako ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Centra za socialno delo Slovenske Konjice Republike Slovenije, Mestni trg 1, 3210 Slovenske Konjice, št. 1203-5/2008, z dne 12. 3. 2008. Tožbo se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka