Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 03.07.2008
Naslov: Združenje Moč - CSD Radovljica
Številka: 021-25/2008
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Delno odobreno


Številka: 021-25/2008/2
Datum: 03.07.08


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006- uradno prečiščeno besedilo, 105/2006-ZUS-1, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Združenja MOČ, Irgoličeva 20, 2311 Spodnje Hoče (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. 1203-1/2008, z dne 30. 1. 2008, Republike Slovenije, Centra za socialno delo Radovljica, Kopališka cesta 10. 4240 Radovljica (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


ODLOČBO:

1.    Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.

2.    Organ je dolžan prosilcu v 15 (petnajstih) dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopije dokumentov ali elektronske zapise za vse rejence pri organu na dan 25. 1. 2008 iz računalniške aplikacije RE_REJNIŠTVO, in sicer iz:
•    mape »rejenci«, podmape »osebni podatki«, s tem da mora vsakokrat izbrisati imena in priimke, naslove ter EMŠO rejencev;
•    mape »rejništva«, podmape »osnovni podatki«, s tem da mora vsakokrat izbrisati imena in priimke rejencev in rejnikov.

3.    V preostalem se zahteva zavrne.


OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 25. 1. 2008 na organ naslovil zahtevo za dostop do podatkov iz informacijskega sistema za področje rejništva, oziroma podredno za dostop do podatkov iz drugih evidenc, ki izvirajo iz delovnega področja organa, iz katerih bo mogoče (7. člen ZDIJZ) oblikovati naslednjo informacijo v pisni obliki (lahko tudi fotokopijo dokumentov) ali elektronski zapis:
1. Koliko (število) rejencev, ki so v pristojnosti organa (center otroka), je na dan 25. 1. 2008 starih:
•    od nič do enega leta,
•    več kot leto do treh let,
•    več kot tri leta do sedem let,
•    več kot sedem let do dvanajst let,
•    več kot dvanajst let do osemnajst let,
•    več kot osemnajst let;
2. Koliko (število) rejencev, ki so v pristojnosti organa (center otroka), je na dan 25. 1. 2008 v ukrepu rejništva:
•    manj kot leto dni,
•    več kot leto do treh let,
•    več kot tri leta do pet let,
•    več kot pet let do deset let,
•    več kot deset let do osemnajst let,
•    več kot osemnajst let;
3. Koliko (število) rejencev, ki so v pristojnosti organa (center otroka), je na dan 25. 1. 2008 v ukrepu rejništva:
•    ker nima svoje družine,
•    ker iz različnih vzrokov ne more živeti pri starših,
•    katerega telesni in duševni razvoj je ogrožen v okolju, v katerem je živel;
4. Koliko (število) rejencev, ki so v pristojnosti organa (center otroka) na dan 25. 1. 2008:
•    nima posebnih zdravstvenih težav,
•    ima hude prilagoditvene težave,
•    ima čustvene motnje,
•    je vedenjsko in osebnostno motenih,
•    je bilo zlorabljenih,
•    je dolgotrajno bolnih,
•    ima lažjo motnjo v duševnem razvoju,
•    ima zmerno motnjo v duševnem razvoju,
•    ima težjo motnjo v duševnem razvoju,
•    ima težko motnjo v duševnem razvoju,
•    ima govorno jezikovne motnje,
•    je gibalno oviranih,
•    je dolgotrajno bolnih,
•    je slepih ali slabovidnih,
•    je gluhih ali naglušnih,
•    ima motnje na več področjih (ki so že zajeta pri posamičnih navedbah),
•    drugo,
•    ni podatka.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 1203-1/2008, z dne 30. 1. 2008, s katero je zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja, z dne 25. 1. 2008, zavrnil.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma povzel zahtevo prosilca, nato pa skladno z 1. členom ZDIJZ ugotovil, da je kot nosilec javnih pooblastil zavezan, da omogoči dostop do informacij javnega značaja. Nato je citiral 4. člen ZDIJZ in navedel, da ZDIJZ od organa zahteva posredovanje informacij, ki se že nahajajo v obliki dokumenta. Organ ni zavezan ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki v času zahteve še ne obstaja. Organ je v skladu z opisano definicijo informacije javnega značaja najprej razjasnil vprašanje, ali je izpolnjeno merilo, da zahtevani podatki sploh obstajajo.

Organ ugotavlja, da ne vodi statistične baze, iz katere bi lahko bili razvidni vsi zgoraj navedeni podatki. Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (Ur.l. RS, št. 110/2002, 56/2006 - Odl. US in 114/2006-ZUTPG, v nadaljevanju ZIRD) namreč v 65. členu določa, da centri za socialno delo vodijo evidence o rejnikih, rejniških družinah, sklenjenih rejniških pogodbah, rejencih, bioloških družinah rejencev in rejninah. Za potrebe teh evidenc pa se skladno s 66. členom navedenega zakona zbirajo naslednji podatki:
•    ime in priimek,
•    rojstni podatki (datum in kraj rojstva),
•    enotna matična številka občana,
•    spol,
•    podatki o državljanstvu,
•    podatki o prebivališču,
•    podatki o šolanju,
•    podatki o zdravstvenem stanju,
•    podatki o socialnem stanju,
•    podatki o podaljšanju roditeljske pravice,
•    podatki o izobrazbi,
•    podatki o nekaznovanju,
•    podatki o zaposlitvi,
•    davčna številka.
Za zbiranje podatkov o razlogih za ukrep rejništva, kot tudi o otrokovih psihičnih in čustvenih težavah, organ nima pravne podlage.

Organ zaključuje, da dejansko ne razpolaga z vsemi podatki in tudi ne v taki obliki, kot jih prosilec zahteva, kar pomeni, da ni izpolnjen prvi pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.  Organ je zavezan zagotoviti dostop samo do že obstoječih informacij ter ni dolžan ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostil zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacija nahaja v računalniških bazah. Podatke namreč center zbira v posameznih zadevah, vpogled vanje pa bi pomenil kršenje določba Zakona o varstvu osebnih podatkov.  

V skladu z navedenim je organ ugotovil, da ne more posredovati zahtevanih podatkov, saj teh podatkov ne zbira ali ne vodi o njih evidence na način, kot jih je prosilec zahteval, zato je odločil, kot je razvidno iz izreka odločbe.

Zoper navedeno odločbo je prosilec pri organu vložil pritožbo dne 11. 2. 2008, v kateri je opozoril na Strokovni članek Vlaste Rozman in Tanje Oberski o Informacijskem sistemu - sklop rejništvo - splošno o informacijskem sistemu Centrov za socialno delo, ki je bil objavljen v Rejniškem glasniku št. 43, november 2004 in ga je izdal CSD Domžale. V njem je navedeno, da je informacijski sistem centrov za socialno delo (IS CSD) eden največjih informacijskih sistemov v državi. Enotni informacijski sistem zajema med ostalimi sklopi tudi rejništvo. V letu 2003 so vzporedno z uvajanjem ZIRD in Pravilnika o pogojih in postopkih za izvajanje ZIRD pripravljali tudi informacijski sistem za področje rejništva, ki zajema podatke o rejnicah in rejnikih, o rejencih in rejenkah, preko sistema pa se izvajajo tudi vsa izplačila rejnin in prispevkov za socialno varnost za tiste rejnice in rejnike, ki izvajajo rejniško dejavnost kot poklic. Sistem je začel v celoti delovati konec leta 2003, prvo izplačilo rejnin samo preko informacijskega sistema pa je bilo izvedeno januarja 2004. Na podlagi informacijskega sistema sedaj razpolagajo z mnogo več podatki, nekateri najpomembnejši so, da na primer v vsakem trenutku vedo, koliko je vseh rejniških družin v Sloveniji, koliko je rejnikov sorodnikov, kakšno je število trenutnih prostih mest pri rejniških družinah za celo Slovenijo, koliko je prostih mest pri poklicnih rejnicah, kakšna je izobrazbena raven rejnic in rejnikov, zaposlitveni status rejnic in rejnikov, koliko je rejenk, koliko je rejencev, starostna struktura rejenk in rejencev, koliko časa so otroci v rejništvu, iz kakšnih družin prihajajo rejenci in rejenke, kakšne težave imajo, kam odhajajo po zaključenem rejništvu, ipd. ... Informacijski sistem sestavljajo trije sklopi – sklop »vnos rejnikov«, »vnos rejencev« in »vnos map«. Poleg omenjenih treh sklopov sta pomembna dela informacijskega sistema tudi sklop »izpisov in statistik«. Prosilec navaja, da je iz podatkov, ki sta jih avtorici predstavili v omenjenem članku, jasno razvidno, katere podatke je možno pridobiti iz vodene statistike (prav takšne je zahteval tudi pritožnik), saj ni verjeti, da sta jih avtorici za uporabo v omenjenem članku pridobivali z nesorazmernim naporom izven preprostega postopka in ustvarili informacije zgolj zaradi ponovne uporabe. Prosilec navaja, da je nerazumna trditev organa, da center ne zbira podatkov o razlogih za ukrep rejništva, saj 161. člen Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/2004 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZZDR) centrom nalaga prizadevanje za odpravo vzrokov, zaradi katerih je bil otrok oddan v rejništvo. V tretji točki pa prosilec ni zahteval nič drugega kot podatke, ki jih 157. člen ZZZDR navaja kot razloge za oddajo otroka v rejništvo. Organ v  odločbi sam navaja, da zbira podatke o zdravstvenem stanju, zato je prosilcu nejasna tudi trditev, da ne spremlja podatkov o otrokovih psihičnih in čustvenih težavah. Kdo jih torej spremlja in kaj naredi v zvezi s temi težavami? Prosilec na podlagi navedenega meni, da so trditve organa neresnične in zavajajoče v delu, kjer trdi, »da zahtevanih podatkov v obliki, kot je bila opredeljena v zahtevi prosilca, organ v zvezi z rejniki in rejenci ne vodi in s tako statistično bazo niti ne razpolaga«, saj je iz navedenega dokaza jasno razvidno, da se podatki (vsaj večina) vodijo v informacijskem sistemu in da jih kot statistični podatek lahko pridobijo samo s »klikom« na tipko računalnika.

Prav tako je prosilcu popolnoma nerazumljiva praksa, ki se je izkazala po postavitvi obravnavanih dveh zahtev, saj prosilec dobiva iz 62 centrov za socialno delo popolnoma različne odgovore in doživlja popolnoma različne prakse. Prosilec domneva, da bi zaradi enake obravnave vseh uporabnikov storitev centrov (ki morajo po mnenju prosilca uporabljati isto zakonodajo, so vsi ustanovljeni na istem principu in imajo vsi registrirano isto dejavnost), le ti morali enake zadeve obravnavati enako. Tako pa se kaže praksa, ki daje uporabniku na eni strani Slovenije popolnoma drugačno storitev, odgovore, kot na drugem koncu Slovenije.

Organ je prosilčevo pritožbo kot pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 28. 2. 2008, št.: 090-1/2008-9 s prilogami, na podlagi prvega odstavka 245. člena ZUP, poslal v odločanje Pooblaščencu.

Pritožba je utemeljena.

1. Pojem informacije javnega značaja

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi vseh centrov za socialno delo. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).

Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, torej organu ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima. Nadalje iz opredelitve informacije javnega značaja, določene prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, še izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, izdelava statistike, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja, zato organi, zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem izdelajo nov dokument, na primer v obliki statistike iz podatkov, s katerimi razpolagajo.

Ker pa je potrebno vsako zahtevo za dostop do informacij javnega značaja  obravnavati v duhu namena zakona, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacijo javnega značaja, je dolžnost organov, da pri obravnavanju zahteve prosilca slednjemu omogočijo dostop do podatkov, s katerimi razpolagajo tudi, če le ti niso v takšni obliki, kot jih zahteva prosilec, je pa iz njih mogoče izdelati dokument, ki je predmet zahteve prosilca.

Organ je v izpodbijani odločbi zatrjeval, da ne vodi evidenc na način, kot jih zahteva prosilec, in da ne razpolaga s podatki o razlogih za ukrep rejništva in o otrokovih psihičnih in čustvenih težavah, ker za slednje niti nima pravne podlage, zato je Pooblaščenec v obravnavanem primeru najprej ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi trije kriteriji za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ oziroma, ali obstaja t.i. kriterij materializirane oblike.

Zaradi navedenega se bo Pooblaščenec v nadaljevanju, za razjasnitev dejanskega stanja, oprl na opravljen ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP, v prostorih Centra za socialno delo Laško (v nadaljevanju CSD Laško) in Centra za socialno delo Maribor (CSD Maribor), kot je podrobneje opisano v naslednji točki obrazložitve.

2. Ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in vpogleda v vsebino zahtevanega dokumenta je Pooblaščenec dne 5. 12. 2007 v pristojnosti pooblaščene osebe pri CSD Laško in CSD Maribor opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. Določilo 11. člena ZInfP določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesna dejanja v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije.

In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. čl. ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ogled se je nanašal na dokumente, povezane z informacijami, ki jih je prosilec zahteval.

Na ogledu in camera sta CSD Laško in CSD Maribor poudarila, da ne vodita statistične baze, iz katere bi izhajali podatki, ki jih zahteva prosilec in pojasnila, da podatke, ki jih vodijo na podlagi ZIRD, vodijo računalniško, tako da jih vnašajo v posamezne mape in podmape, za vsakega rejnika in za vsakega rejenca posebej. Pooblaščenec je zato vpogledal v računalniški program, tako pri CSD Laško, kot tudi pri CSD Maribor, ki se vodita za potrebe rejništva, z namenom, da ugotovi, ali razpolagata s podatki, ki jih zahteva prosilec in v kakšni obliki se ti podatki nahajajo. Pooblaščenec pa je pri tem ponovno poudaril, da zavezan organ prosilcu ni dolžan izdelati statistike, vendar pa je dolžan prosilcu posredovati neobdelane podatke, če seveda z njimi razpolaga, iz katerih pa si lahko prosilec sam izdela statistiko.

Pod prvo točko zahteve je prosilec spraševal po številu rejencev, ki so na dan 25. 1. 2008 v določenem starostnem razponu. Pooblaščenec je ugotovil, da CSD Laško in CSD Maribor  takšne baze statističnih podatkov ne vodita, razpolagata pa z letnico rojstva posameznega rejenca. Slednji podatek se nahaja v računalniški aplikaciji RE_REJNIŠTVO, v mapi »rejenci«, podmapi »osebni podatki«, poleg ostalih osebnih podatkov posameznega rejenca. To pomeni, da CSD Laško in CSD Maribor  z odprtjem vseh podmap »osebni podatki«, za vsakega rejenca posebej, dobita podatek, ki ga prosilec zahteva, vendar ne v obliki statistike, temveč podatek, ki je v podmapi »osebni podatki« naveden pri datumu rojstva. Pri tem se do dokumenta v materializirani obliki pride tako, da se odpre podmape »osebni podatki« za vsakega rejenca posebej in se ga natisne. Pri tem Pooblaščenec ugotavlja, da takšen dokument vsebuje tudi vrsto drugih osebnih podatkov: ime in priimek, naslov, rojstni datum, EMŠO, državljanstvo, …

V podmapi »osebni podatki« se vodi tudi podatek o zdravstvenem stanju otroka s šifrantom, kar je predmet zahteve prosilca v četrti točki. Tudi glede slednjega podatka CSD Laško in CSD Maribor  ne razpolagata s statističnimi podatki, temveč slednji izhaja iz računalniške aplikacije mapa »rejenci«, podmapa »osebni podatki«. Pri tem morata, kot je navedeno zgoraj, odpreti podmapo »osebni podatki«  za vsakega rejenca posebej, kjer se pri alineji »zdrav. stanje« odpre šifrant, na podlagi katerega se v računalniški program zavede oz. izpiše  zdravstveno stanje rejenca.

Pod drugo točko zahteve je prosilec zahteval število rejencev, ki so na dan 25. 1. 2008 v ukrepu rejništva v določenem časovnem razponu. Pooblaščenec je ugotovil, da CSD Laško in CSD Maribor tudi glede teh podatkov ne razpolagata z zbranimi statističnimi podatki, ampak zahtevano izhaja iz računalniške aplikacije RE_REJNIŠTVO, »mapa rejništva«, podmapa »osnovni podatki«, pri alineji »Dat. Namestitve«. Iz datuma namestitve je namreč mogoče izračunati obdobje oziroma čas namestitve posameznega rejenca, kar sicer prosilec zahteva v obliki statističnega rezultata oz. kot statistični obdelan podatek. Pri tem Pooblaščenec ponovno ugotavlja, da tudi takšen dokument vsebuje vrsto drugih osebnih podatkov: ime in priimek rejenca, priimek rejnika, podatki o aktu: datum, številka, tip akta, izdajatelj,… Naveden pa je tudi razlog namestitve, torej podatek, ki ga prosilec  zahteva pod tretjo točko svoje zahteve, ko navaja, da želi prejeti število rejencev, ki so na dan  25. 1. 2008 bili v ukrepu rejništva glede na v zakonu določene vzroke. Razlogi namestitve so navedeni v šifrantu, tako da se pri alineji »razlog namestitve« odpre šifrant, na podlagi katerega se v računalniški program zabeleži vzrok, zaradi katerega je otrok v ukrepu rejništva. Vendar Pooblaščenec ob tem poudarja, da tudi slednji podatek ni statistično obdelan na način, kot ga zahteva prosilec, temveč je v računalniški aplikaciji vezan na konkretnega rejenca.

Glede na opravljen ogled in camera v prostorih CSD Laško in CSD Maribor je Pooblaščenec ugotovil, da morajo vsi centri za socialno delo za potrebe rejništva uporabljati računalniški program RE_REJNIŠTVO, kar pomeni, da se vse navedene ugotovitve nanašajo tudi na organ, saj razpolaga z istovrstnimi podatki, na enak način tudi organ. Slednje nenazadnje izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe.

3. Pogoji za obstoj informacije javnega značaja

Zahtevane informacije nedvomno izvirajo iz delovnega področja organa. Slednje izhaja iz ZZZDR in ZIRD. To pomeni, da računalniška aplikacija, ki se vodi za potrebe rejništva, RE_REJNIŠTVO, mapa »rejenci«, podmapa »osebni podatki« in mapa »rejništva«, podmapa »osnovni podatki« za vsakokratnega rejenca, izpolnjuje vsa merila za informacijo javnega značaja, ki izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.

Na podlagi izvedenega ogleda Pooblaščenec ugotavlja, da organ ne razpolaga s statističnimi podatki, ki jih zahteva prosilec. Dolžnosti vodenja teh podatkov na način statistike jim namreč ne nalaga zakon, prav tako pa jim tega ne omogoča niti računalniški program, ki je bil izdelan v okviru Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in se uporablja za potrebe rejništva. Nikakor pa obdelava podatkov na način, kot ga zahteva prosilec, samo na zahtevo prosilca, ni dolžnost organa. Vendar pa, kot je bilo ugotovljeno, organ razpolaga s t.i. »surovimi«, neobdelanimi podatki, ki se nahajajo v računalniški aplikaciji RE_REJNIŠTVO in so seveda vezani na konkretne posameznike, skupaj še z drugimi podatki. Na podlagi teh neobdelanih podatkov pa se lahko pridobijo statistični podatki, ki jih sicer zahteva prosilec od organa.

Temeljno načelo ZDIJZ je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov, ki usmerja proces odločanja javnih oblasti k odpiranju za vse, z namenom, da lahko vsi, predvsem državljani, tvorno sodelujejo pri sprejemanju odločitev in da lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih organov. Zato zgolj dejstvo, da organ ne razpolaga z natančno tisto informacijo, ki jo zahteva prosilec, nikakor ne more in ne sme biti razlog za zavrnitev zahteve, če organ razpolaga s podatki, ki bi prosilcu omogočali sestavo oz. izdelavo zahtevane informacije. Organ mora torej prosilcu dati tiste informacije - tj. prvine ali osnovne podatke za zahtevane informacije, na podlagi katerih si lahko prosilec sam sestavi, oblikuje ali pridobi želeno informacijo. Ker se v skladu s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, je potrebno zahtevo po opredelitvi informacije javnega značaja obravnavati v duhu procesnega načela varstva pravic stranke, podrobneje določenega v 7. členu ZUP. Po tej določbi morajo organi pri postopanju in odločanju strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali drugim predpisom. V četrtem odstavku istega člena je določeno še, da mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. Načela upravnega postopka so tako temeljno razlagalno merilo tudi v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Po oceni Pooblaščenca je upoštevaje zgoraj navedene določbe in načelo odprtosti, kljub temu, da prosilec zahteva dokument, ki kot tak pri organu ne obstaja, potrebno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja obravnavati široko in prosilcu omogočiti dostop do tistih podatkov, s katerimi organ razpolaga in ki predstavljajo podlago za izdelavo dokumenta, ki je predmet zahteve prosilca. Pooblaščenec ocenjuje, da je upoštevaje navedena načela zahtevo po statistično obdelanih podatkih v tem primeru potrebno obravnavati tako, da zajema tudi podatke, ki statistično obdelavo šele omogočajo. Iz tega razloga je bilo potrebno presojati prosto dostopnost statistično neobdelanih, t.i. »surovih« podatkov, kot bo podrobneje obrazloženo v nadaljevanju.

Ker je Pooblaščenec ugotovil, da organ ne razpolaga z informacijami v taki obliki, kot jih zahteva prosilec, torej statistično obdelane, temveč s podatki, ki nedvomno predstavljajo podlago za izdelavo takšne statistične analize, kot jo prosilec zahteva, je računalniško aplikacijo, ki se vodi za potrebe rejništva, RE_REJNIŠTVO, mapa »rejenci«, podmapa »osebni podatki« in mapa »rejništva«, podmapa »osnovni podatki« obravnaval kot predmet zahteve za dostop do informacije javnega značaja, ki izpolnjuje vse kriterije za informacijo javnega značaja v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.

4. Izjema po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ

Ker organ ni zatrjeval morebitnih izjem, ki bi jih lahko dokumenti vsebovali, je Pooblaščenec po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP in v skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP) izvedel preizkus, ali gre v konkretnem primeru morebiti za katero od izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi česar bi bilo potrebno zavrniti dostop do zahtevanih dokumentov.

Kot je bilo ugotovljeno na ogledu in camera, so dokumenti v računalniški aplikaciji RE_REJNIŠTVO, podmape »osebni podatki« in »osnovni podatki« vsakokrat vezani na posameznega rejenca in kot taki vsebujejo vrsto osebnih podatkov: ime in priimek rejenca, EMŠO, datum rojstva, državljanstvo, naslov, zdravstveno stanje, razlog namestitve ...

Zato je Pooblaščenec presojal, ali je podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP; v nadaljevanju ZVOP-1).

Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Pooblaščenec je pri vpogledu v računalniško aplikacijo rejništva ugotovil, da vsebuje vrsto osebnih podatkov: ime in priimek rejenca, EMŠO, datum rojstva, državljanstvo, naslov, zdravstveno stanje, razlog namestitve ... Rejništvo je zelo občutljivo področje. Namen rejništva je namreč, da se otrokom, ki niso njihovi starši, omogoči zdravo rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje ter delo (154. člen ZZZDR). Obdelujejo se torej osebni podatki otrok, ki iz različnih vzrokov ne morejo živeti v svoji družini oziroma svoje družine sploh nimajo. Pri obravnavi otrok pa je seveda temeljno pravilo, da je vselej potrebno ravnati v korist otroka. Ker se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo samo na podlagi zakona, to pomeni, da lahko organ obdeluje osebne podatke rejencev samo za v zakonu določen namen. Obravnavano področje ureja ZIRD, ki v drugem odstavku 64. člna določa, da centri za socialno delo vodijo zbirke podatkov za potrebe izvajanja rejniške dejavnosti na območju njihove krajevne skupnosti. V 66. členu ZIRD pa so navedeni osebni podatki, ki so jih upravičeni zbirati centri za socialno delo in ministrstvo pristojno za družino, in sicer:
- ime in priimek,
- rojstni podatki (datum in kraj rojstva),
- enotna matična številka občana,
- spol,
- podatki o državljanstvu,
- podatki o prebivališču,
- podatki o šolanju,
- podatki o zdravstvenem stanju,
- podatki o socialnem stanju,
- podatki o podaljšanju roditeljske pravice,
- podatki o izobrazbi,
- podatki o nekaznovanju,
- podatki o zaposlitvi,
- davčna številka.
Področni zakon torej jasno določa, da lahko centri za socialno delo, torej tudi organ, osebne podatke obdelujejo le za potrebe izvajanja rejništva.  

Glede na navedeno dokumenti, ki so predmet obravnavane zadeve, torej v okviru računalniške aplikacije RE_REJNIŠTVO, mape »rejenci«, podmape »osebni podatki« in mape »rejništva«, podmape »osnovni podatki«, vsekakor vsebujejo varovane osebne podatke, saj so vsakokrat vezani na posameznega rejenca, ki so zaradi podatka o osebnem imenu in naslovu stalnega prebivališča določljivi brez nesorazmernega napora, velike porabe časa ali velikih stroškov. Vsebujejo celo občutljive osebne podatke, saj podatki o zdravstvenem stanju rejenca sodijo med občutljive osebne podatke v skladu z 19. točko 6. čl. ZVOP-1. Občutljivi osebni podatki predstavljajo posebno kategorijo osebnih podatkov, ki posega v »globino« razkrivanja posameznikove osebnosti in so najsubtilnejša kategorija osebnih podatkov. Poseg vanje pomeni poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti. Ker zaradi občutljivosti potrebujejo posebno varstvo in zaščito ter omejitve dopustne obdelave, je v osmih točkah 13. člena ZVOP-1 taksativno določenih osem pravnih podlag, ki dopuščajo obdelavo občutljivih osebnih podatkov. Občutljivi osebni podatki se torej lahko obdelujejo zgolj in samo v osmih, taksativno določenih primerih.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da računalniška aplikacija RE_REJNIŠTVO, mapa »rejenci«, podmapa »osebni podatki« in mapa »rejništva«, podmapa »osnovni podatki« za vsakega rejenca, skupaj z imenom in priimkom, ter naslovom rejenca, vsebuje varovane občutljive osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako vsebuje osebne podatke rejnika, in sicer njegovo osebno ime.

5. Institut delnega dostopa in pomen zaupnosti po določilu 7. člena ZDIJZ

Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanem dokumentu, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop da zahtevanega dokumenta.

Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilko z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).

Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do zahtevanega dokumenta, ne da bi s tem posegli v varovane, tudi občutljive osebne podatke. Z izbrisom imena in priimka, naslova ter EMŠO rejenca, iz mape»rejenci«, podmapa »osebni podatki«, ter z izbrisom imena in priimka rejenca in rejnika iz mape »rejništva«, podmape »osnovni podatki«, za vse rejence pri organu, se namreč onemogoči prepoznavnost in določljivost posameznika (tako rejenca kot rejnika), ter seveda tudi stik s posameznikom. Varovani osebni podatki, ki izhajajo iz  računalniška aplikacija RE_REJNIŠTVO, mapa »rejenci«, podmapa »osebni podatki« in mapa »rejništva«, podmapa »osnovni podatki« za vsakokratnega rejenca, s tem postanejo anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena. Z anonimizacijo se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika, občutljivi osebni podatki pa izgubijo naravo svoje subtilnosti (več o tem glej Zakon o varstvu osebnih podatkov s komentarjem, urednica in redaktorica Nataša Pirc Musar, Ljubljana 2006, komentar k 13. členu ZVOP-1).

Na tem mestu Pooblaščenec dodaja, da je v obravnavanih dokumentih pri rubriki »uporabnik« in »spremenil« navedena fizična oseba z imenom in priimkom, ki pa je ni potrebno izbrisati, saj gre za javnega uslužbenca, ki obravnavano področje vodi, in je slednji podatek torej povezan z opravljanjem javne funkcije v smislu tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

6. Zaključek

Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka odločbe. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer mu je dolžan posredovati fotokopije dokumentov ali elektronske zapise za vse rejence pri organu na dan 25. 1. 2008 iz računalniške aplikacije RE_REJNIŠTVO, in sicer iz:
1.    mape »rejenci«, podmape »osebni podatki«, s tem da mora vsakokrat izbrisati imena in priimke, naslove ter EMŠO rejencev;
2.    mape »rejništva«, podmape »osnovni podatki«, s tem da mora vsakokrat izbrisati imena in priimke rejencev in rejnikov.
V delu, v katerem je prosilec zahteval statistično obdelane podatke, je bilo zahtevo potrebno zavrniti, ker s tovrstnimi podatki organ ni dolžan razpolagati in tudi dejansko ne razpolaga.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Tožbo se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka