Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 19.02.2009
Naslov: Združenje Moč - CSD Lenart
Številka: 021-146/2008
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


Številka: 021-146/2008/
Datum: 19.02.09

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A,  v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Združenja Moč, Irgoličeva 20, 2311 Spodnje Hoče (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Centra za socialno delo Lenart, Ilaunigova 19, 2230 Lenart (v nadaljevanju organ), št. 090-4/2008 z dne 5. 11. 2008, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.

2.    V postopku reševanja pritožbe stroški niso nastali.


OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 22. 10. 2008 pri organu vložil zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja, s katero je od organa zahteval dostop do podatkov iz informacijskega sistema za področje rejništva/skrbništva, oziroma podredno dostop do podatkov iz drugih evidenc, ki izvirajo iz delovnega področja organa, iz katerih bo mogoče oblikovati naslednjo informacijo v pisni obliki (lahko tudi fotokopijo dokumentov) ali elektronski zapis:
-    Število z odločbo podeljenih skrbništev in skrbništev za posebni primer (ločeno), ki so bila podeljena delavcem, zaposlenim pri organu za skrb za rejence, in sicer v času od 1. 1. 2003 do 22. 10. 2008 – če je mogoče, za vsako leto posebej;
-    Število odprtih hranilnih knjižic, ki so jih za rejence odprli pri bankah delavci zaposleni na vašem centru, in sicer od 1. 1. 2003 do 22. 10. 2008 in so na njih pooblaščeni za ravnanje s financami v imenu otroka – če je mogoče, za vsako leto posebej.

V zvezi z zahtevo prosilca je organ dne 5. 11. 2008 izdal odločbo št. 090-4/2008, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da je v obravnavanem primeru ugotovil, da za zahtevane podatke ne vodi statistične baze, pri čemer organ ni zavezan, da bi prosilcu izdelal nov dokument, na primer v obliki statistike. Organ ugotavlja tudi, da ni vzpostavljen Informacijski sistem za področje skrbništva ali elektronska zbirka ali druga evidenca, iz katere bi bili razvidni zahtevani podatki, prav tako se ti podatki ne vodijo v okviru Informacijskega sistema za področje rejništva. Organ razpolaga zgolj s podatki o številu izdanih odločb o določitvi stalnega skrbnika ali postavitvi skrbnika za poseben primer mladoletni osebi ali polnoletni osebi za vsako leto posebej, ne glede na vzrok in namen postavitve ali osebo skrbnika. Zahtevani podatki se nahajajo v posameznih zadevah in odločbah, ki se nanašajo na konkretno določljivo osebo, tako da bi slednje pomenilo pregled celotne (arhivske) dokumentacije o določitvi stalnega skrbnika ali postavitvi skrbnika za poseben primer mladoletni osebi ali polnoletni osebi od leta 2003 dalje, kar za organ dejansko predstavlja nesorazmeren napor pri pridobitvi zahtevanih informacij.

Prosilec je dne 19. 11. 2008 pri organu vložil pritožbo na izdano odločbo. Organ je ob preizkusu procesnih predpostavk ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi. Organ je ugotovil, da niso podani niti razlogi za zavrženje zahteve niti razlogi, da bi odločil drugače ter izpodbijano odločbo nadomestil z novo.

Prosilec je v pritožbi navedel, da je isto zahtevo naslovil na 62 slovenskih centrov za socialno delo. Prosilec upravičeno predvideva, da se informacijski sistem v zvezi z rejništvi in skrbništvi v Sloveniji vodi enotno – po enakih postopkih in z enakimi evidencami. Prav tako meni, da je dostop do istih informacij obravnavan na vseh centrih enako. Doslej je prosilec prejel že 47 popolnih odgovorov, kar kaže, da zadržki organa ne držijo.

Pritožba  ni utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave RS (Ur.l. RS, št. 33/91-I s spremembami; Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

Iz citiranega prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
•    da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
•    da organ z njo razpolaga,
•    da se informacija nahaja v materializirani obliki.

Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti .

Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije .  

Pooblaščenec je dne 12. 2. 2009 pri organu opravil ogled in camera. Organ mu je pojasnil, da za področje skrbništva ne obstaja računalniška baza, ki bi bila podobna tisti, ki obstaja za rejništvo in glede katere je Pooblaščenec že izdal odločbe. Organ v računalniški bazi, v kateri vodi podatke o rejnikih in rejencih, ne vodi podatka o tem, ali je bil rejencu postavljen skrbnik in kdo je ta skrbnik (npr. ali gre za delavca centra za socialno delo). Pooblaščenec je ob vpogledu v računalniško bazo ugotovil, da v njej ni mogoče opraviti iskanja po kriterijih, ki jih navaja prosilec v zahtevi. Organ te podatke vodi v posameznih spisih, ki se vodijo na ime osebe, ki je pod skrbništvom oziroma je v rejništvu. Organ vodi statistiko po skupnem številu podeljenih skrbništev za posebni primer za odrasle in posebej za otroke, pri čemer pa iz te statistike ni razvidno, ali je oseba, ki je bila postavljena pod skrbništvo hkrati tudi rejenec oziroma ni razvidno, kdo od skrbnikov je hkrati zaposlen pri organu. Prav tako v tej računalniški bazi ni podatkov o tem, ali so bile za rejence odprte hranilne knjižice ter posledično zato niti podatka ali so bile te odprte s strani zaposlenih pri organu. Tudi v osebnih mapah svojih zaposlenih organ ne vodi podatka o tem, ali je bil določeni zaposleni postavljen za skrbnika. V osebnih mapah rejencev se sicer nahajajo dokumenti, ki kažejo na to, kje se nahajajo zahtevane informacije, vendar Pooblaščenec prosilcu pojasnjuje, da bi te informacije sicer lahko sestavljale novo zbirko, nikakor pa ni mogoče reči, da podatki, ki so razpršeni v navedenih dokumentih, že predstavljajo zbirko, ki ustreza kriterijem, ki jih je navedel prosilec v obravnavani zahtevi. Podatki, kot jih zahteva prosilec, pri organu v obliki statistike oziroma že obstoječe zbirke podatkov, torej po prepričanju Pooblaščenca, ne obstajajo.

Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen k prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje informacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so kot navedeno že zgoraj le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Računalniške baze, ki jih v konkretnem primeru organ ima, takega ustvarjanja novega dokumenta, zbiranja informacij, opravljanja raziskav ali analiz podatkov, ki bi zadostili zahtevi prosilca, ne omogočajo.

Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari in vodi novo evidenco odločb, s katerimi je bilo rejencem dodeljeno skrbništvo oziroma skrbništvo za posebni primer s strani zaposlenih pri organu ter evidenco odločb, s katerimi je bilo zaposlenim pri organu podeljeno pooblastilo za odprtje hranilnih knjižic za rejence. Pooblaščenec nadalje poudarja tudi, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z zbirko v papirnati obliki ali z računalniško bazo, ki bi ustrezala kriterijem, navedenim v obravnavani zahtevi prosilca. Dejstvo, da je prosilec od 47 centrov za socialno delo želene informacije pridobil, organa v konkretnem primeru v ničemer ne zavezuje k enakemu dejanju, saj zanj ni pravne podlage. Pooblaščenec poudarja, da je zaradi transparentnosti delovanja in omogočanja pridobivanja informacij javnega značaja prosilcem, s strani zavezancev seveda korektno, če informacije za prosilce tudi ustvarijo, čeprav jih k temu ne zavezuje noben predpis, vendar zavezancev Pooblaščenec k temu ne more prisiliti, saj za to nima nikakršnega zakonitega pooblastila. Poleg tega je organ v delu obrazložitve izpodbijane odločbe med drugim pojasnil tudi, kolikšen bi bil obseg dela, če bi želel prosilca seznaniti z zahtevano zbirko odločb, ki bi jo moral na novo ustvariti, kljub temu da to na podlagi določb ZDIJZ ni njegova dolžnost. Pooblaščenec ta del obrazložitve izpodbijane odločbe razume kot pripravljenost organa, da bi prosilca seznanil z zahtevanimi informacijami in zanj ustvaril tudi novo zbirko, pod pogojem, da to ne bi predstavljalo prevelike obremenitve za organ. Pooblaščenec na tem mestu znova poudarja, da ustvarjanje novega dokumenta, zbiranje informacij ali analiziranje podatkov predstavlja ravnanje organa, ki je zunaj dometa temeljne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja in ga skladno z navedenim od organa ni mogoče zahtevati na podlagi določb ZDIJZ. Dolžnosti vodenja zahtevanih  podatkov v obliki statistike organu zakon ne nalaga, prav tako pa mu izpisa zahtevanih informacij ne omogoča niti računalniški program, ki se uporablja za potrebe rejništva.

Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani zbirki odločb ne obstajata, kar pomeni, da ni izpolnjen prvi pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Pooblaščenec ob reševanju te pritožbe tudi ni mogel posumiti, da organ z zahtevanima zbirkama razpolaga, vendar ju v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ informacije javnega značaja, ki je nima, ne more posredovati.

Na podlagi navedenega je Pooblaščenec, upoštevaje prvi odstavek 248. člena ZUP, zaključil, da je pritožbo prosilca potrebno zavrniti, ker ni izpolnjen kriterij materializirane oblike, saj organ z zahtevanimi informacijami javnega značaja ne razpolaga.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo Centra za socialno delo Lenart, Ilaunigova 19, 2230 Lenart, št. 090-4/2008 z dne 5. 11. 2008. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:
Mag. Nataša Brenk
Svetovalka informacijskega pooblaščenca


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka