Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 22.07.2016
Naslov: Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja - DUTB, družbe za upravljanje terjatev bank, d. d.
Številka: 090-164/2016
Kategorija: Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala fotokopije vseh sklenjenih pogodb za izvajanje storitev varovanja za objekte DUTB, organ pa je zahtevo prosilke v celoti zavrnil s sklicevanjem na izjemo poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ v postopku na prvi stopnji ni presojal konkretnih dokumentov, se do njih ni opredelil in v postopek ni pozval stranskih udeležencev. Prav tako je ugotovil, da organ dokumentov ni presojal z vidika 35. člena ZJN-3, ki določa, da so določeni podatki absolutno javni, prav tako jih ni presojal z vidika tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in ni pojasnil, zakaj v konkretnem primeru ne pride v poštev prva alineja navedenega odstavka, ki določa, da se ne glede na izjeme iz prvega odstavka, dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Uporabljeno izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja je organ uporabil neobrazloženo in nedoločno. Na podlagi navedenega je IP zaključil, da je pritožba utemeljena, saj je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva, zato se odločbe ne da preizkusiti, zaradi česar je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji. IP je odločbo v celoti odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-164/2016/2

Datum: 25. 7. 2016


Informacijski pooblaščenec po namestnici pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/137 z dne 28. 6. 2016 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja, Dimičeva 9, 1000 Ljubljana, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), ki jo zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova 12, 1001 Ljubljana, brez datuma, zoper odločbo DUTB, družbe za upravljanje terjatev bank, d. d., Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), brez številke, z dne 29. 6. 2016, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1. Pritožbi se ugodi. Odločba DUTB d. d., brez številke, z dne 29. 6. 2016 se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 dneh od prejema te odločbe.

 

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 


Prosilka je dne 31. 5. 2016 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je želela prejeti fotokopije vseh sklenjenih pogodb za izvajanje storitev varovanja za objekte Družbe za opravljanje terjatev bank d. d.

 

Organ je z odločbo brez številke, z dne 29. 6. 2016, pritožbo prosilke v celoti zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da se zahteva prosilke nanaša na podatke, ki izvirajo iz delovnega področja organa, s katerimi organ razpolaga, zahtevane informacije pa se nahajajo v eni od materializiranih oblik. V nadaljevanju je organ ugotovil, da se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, na podlagi Pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti organa. Ker sklenjene pogodbe vsebujejo informacije oz. v celoti temeljijo na podatkih, ki za organ predstavljajo poslovno skrivnost, je ta zahtevo prosilca v celoti zavrnil.

 

Prosilka je zoper odločbo organa podala pritožbo, brez datuma, v kateri je navedla, da je organ izvedel postopek oddaje javnega naročila, in sicer za varovanje nepremičnin v lasti družbe DUTB d. d. Po pregledu vseh ponudb je organ odločil, da se javno naročilo odda ponudniku Galekom varovanje d. o. o. iz Kočevja. Po pravnomočnosti odločitve je prosilka podala zahtevo za posredovanje fotokopij vseh sklenjenih pogodb, organ pa se je skliceval na poslovno skrivnost, na podlagi člena svojega pravilnika, ki določa, da so vse pogodbe, ki jih sklepa poslovna skrivnost, razen določenih podatkov iz pogodb, ki so sklenjene na podlagi izvedenih postopkov javnih naročil, in ki morajo biti javni v skladu z zakonodajo javnega naročanja. Po mnenju prosilca tako pogodba, sklenjena po izvedenem postopku javnega naročanja, ne more predstavljati poslovne skrivnosti. Treba je namreč ugotoviti, ali je ta pogodba sklenjena po vzorcu iz razpisne dokumentacije, saj po izrecni določbi ZJN-3, ne sme bistveno odstopati od tega vzorca. To pomeni tudi, da v tej pogodbi objektivno gledano ni nobenega podatka, ki bi predstavljal poslovno skrivnost. Postopki po ZJN-3 morajo biti transparentni, to se pa med drugim uresničuje tudi preko določbe 22. člena, ki ponudniku daje pravico vpogleda v druge ponudbe in ostalo dokumentacije, razen v tiste dele, ki predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke. Prosilka poudarja, da ZJN-3 izrecno določa, kateri podatki so javni, javnih podatkov pa ni mogoče označiti kot poslovne skrivnosti. Prav tako pa, glede na objektivni in subjektivni kriterij poslovne skrivnosti, ne morejo biti kot poslovna skrivnost varovani podatki, ki ne vplivajo na tržni položaj podjetja. Zgolj abstraktno in neobrazloženo sklicevanje na poslovno skrivnost, kot je to storil organ, ne zadošča. Organ v ničemer ni utemeljil, zakaj in kako naj bi mu z razkritjem podatkov nastala občutna škoda in kakšna bi ta škoda bila.

 

Organ je pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP z dopisom z dne 19. 7. 2016.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP uvodoma ugotavlja, da iz posredovanih dokumentov ni mogoče ugotoviti, ali je pritožba pravočasna, saj organ IP ni odstopil dokumentacije (ki jo je sicer na podlagi 10. člena ZInfP in drugega odstavka 245. člena ZUP dolžan posredovati), iz katere bi izhajali podatki o tem, kdaj je bila prosilki vročena odločba, kdaj je bila pritožba odposlana in kdaj je organ prejel pritožbo prosilke. Organ tudi ni preizkusil pritožbe v skladu z 240. členom ZUP ter se ob odstopu pritožbe ni opredelil do tega, ali je pritožba dovoljena, pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba.

 

IP dalje ugotavlja, da je organ v odločbi sicer navedel, da razpolaga z zahtevanimi dokumenti, ter da ti izpolnjujejo vse kumulativno podane pogoje, da lahko govorimo o informaciji javnega značaja, in sicer:

1.     informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2.     organ mora z njo razpolagati in

3.     nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Kljub tej ugotovitvi pa organ ni pojasnil, s katerimi konkretnimi dokumenti razpolaga in je izjeme od prosto dostopnih informacij, ki jih je treba uporabljati restriktivno, uporabil neobrazloženo in nedoločno. IP je po proučitvi zadeve ugotovil, da je organ svojo odločitev v izpodbijani odločbi oprl na pavšalno navedbo, da zahtevani dokumenti predstavljajo izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (izjema poslovne skrivnosti), zaradi česar je zahtevo prosilke zavrnil, ne da bi sploh vsebinsko presojal dokumentacijo in se do nje konkretno opredelil. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ odločil o zahtevku prosilke na abstraktni ravni, pri čemer se do konkretne dokumentacije, s katero razpolaga, sploh ni opredelil.

 

Poleg tega, da je organ ocenil, da naj bi abstraktno določena dokumentacija, s katero razpolaga, predstavljala poslovno skrivnost, je zahtevo prosilke zavrnil v celoti, ne da bi se sploh opredelil do ostalih elementov, katere je bil dolžan v okviru odločanja o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja presoditi. Organ tako v postopek ni poklical stanskih udeležencev, s katerim je bila (oz. so bile) sklenjene zahtevane pogodbe, pogodbe ni presojal z vidika 35. člena ZJN-3, ki določa, da so določeni podatki absolutno javni, prav tako je ni presojal z vidika 7. člena ZDIJZ, ki opredeljuje institut delnega dostopa do informacij javnega značaja. Organ se tudi ni opredelil do tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in pojasnil, zakaj v konkretnem primeru ne pride v poštev prva alineja navedenega odstavka, ki določa, da se ne glede na izjeme iz prvega odstavka, dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev.

 

Zaradi dejstva, da se organ v postopku ni opredelil do tega, o kateri dokumentaciji odloča in tako tudi ni ustrezno ugotavljal zavrnitvenih razlogov, ki jih ZDIJZ opredeljuje v prvem in tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, je organ nepopolno ugotovil relevantna dejstva, ki bi jih glede na načela in določbe ZUP moral, poleg tega pa se v obrazložitvi ni opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se pri odločanju na podlagi ZDIJZ moral, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).


Kot izhaja iz prvega odstavka 251. člena ZUP organ druge stopnje, kadar med drugim ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka ali da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Vendar pa organ druge stopnje, glede na tretji odstavek 251. člena ZUP, če spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo.


IP v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka, odpravil organ prve stopnje. IP je tako odločil predvsem zato, ker organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je predmet presoje in razpolaga z vsemi podatki, ki jih potrebuje za ustrezno rešitev predmetne zahteve.

Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, zaradi česar je pritožbi prosilke ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v celoti odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilke odločiti  najpozneje  v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe. V ponovljenem postopku mora organ popolno ugotoviti dejansko stanje in se najprej opredeliti do vprašanja, ali je pritožba prosilke dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe in postopati v skladu z 240. členom ZUP. V primeru, da organ pritožbe ne bo zavrgel v skladu z 240. členom ZUP, mora nadalje ugotoviti, kateri konkretni dokumenti predstavljajo zahtevane informacije javnega značaja in v zvezi z navedenimi dokumenti v postopek poklicati morebitne stranske udeležence, da bodo lahko ustrezno varovali svoje pravice v navedenem postopku. V nadaljevanju mora organ ugotoviti, ali zahtevani dokumenti predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja oz. ali so izpolnjeni pogoji za obstoj posameznih izjem od prostega dostopa. V primeru, da bo organ ugotovil, da obstajajo pogoji za uporabo določene izjeme (pri čemer mora organ uporabo izjeme natančno in ustrezno obrazložiti in po potrebi izvesti morebitni škodni test), mora organ navedene izjeme presojati tudi skozi določila ZJN-3, če pridejo v poštev in ugotoviti, ali je izpolnjen pogoj iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da so podatki javni, ne glede na izjeme iz prvega odstavka (tudi izjemo poslovne skrivnosti), kadar gre za porabo javnih sredstev. V primeru, da bodo izpolnjeni pogoji za zavrnitev zahteve, se mora organ opredeliti tudi do možnosti uporabe instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ.

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, saj je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Organ mora v ponovljenem postopku odločiti o zahtevi prosilke v skladu z napotili, ki jih je IP navedel v prejšnjem odstavku. IP je pritožbi prosilke ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odločbo v celoti odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilke odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

    
Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo  ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke