Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 21.05.2010
Naslov: Zavod Zavest - Inšpektorat RS za delo
Številka: 090-92/2010/6
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


Številka: 090-92/2010
Datum:


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2 in 117/2006 - ZDavP2; ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca Zavest, Zavod za izobraževanje in dejavnosti v sindikatu, Na Rojah 2, Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo organa Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, Inšpektorat RS za delo, Parmova 33, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-6/2010 z dne 12. 4. 2010 v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

O D L O Č B O:


1.    Pritožba prosilca zoper odločbo organa št. 090-6/2010 z dne 12. 4. 2010 se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v:


Prosilec je dne 25. 3. 2010 na Socialno inšpekcijo, ki je organizacijska enota Inšpektorata RS za delo, vložil zahtevo za informacije javnega značaja. Organ je prosil za nekatere podatke in načelno mnenje. Prosilec je navedel, da želi naslednje informacije (oštevilčil in uredil Pooblaščenec):
1.    Informacijo o tem, po kakšnem principu se dodeljujejo izredni nadzori posameznim inšpektorjem / inšpektoricam (ali velja podoben princip kot na sodišču ali tožilstvu - sodni red...).
2.    Informacijo o tem, v katerih primerih se bodisi zaradi kolizije interesov ali vpletenosti ali drugih razlogov spis (nadzor) predodeli drugi inšpektorici / inšpektorju.
3.    Evidenco izrečenih ukrepov izrednih nadzorov pri posamezni inšpektorici/inšpektorju v letih 2006-2009 kot jih predvideva 107. člen Zakona o socialnem varstvu in sicer v naslednjih alinejah:
-    ponovno opravljanje preizkusa zakona o upravnem postopku
-    ponovno opravljanje posameznih delov strokovnega izpita
-    uvedbo postopka za odvzem naziva
-    uvedbo postopka za ugotavljanje nesposobnosti delavca
-    dopolnitev organizacijske strukture, ki se nanaša na spremembo delovnega mesta (začasni odvzem javnih pooblastil, začasna prepoved opravljanja določenih del, razrešitev z vodenja oddelka, enote...)
-    pisna opravičila
4.    Pojasnilo, ali se za neizvajanje naloženega ukrepa pisnega opravičila z globo kaznuje izvajalca (Center za socialno delo) ali delavca na katerega se ukrep nanaša.
5.    Informacijo o tem, ali ima inšpektor / inšpektorica pravico izvajalcu ali delavcu prepovedati pravno pomoč v času inšpekcijskega nadzora (prisotnost odvetnika / zagovornika pri zaslišanjih...).
6.    Načelno mnenje Socialne inšpekcije glede dejstva, da se ukrepi nanašajo tudi na posameznega delavca / delavko na Centrih za socialno delo, ki pa se jim ne priznava statusa stranke v postopku.

Organ je izdal odločbo št. 090-6/2010 z dne 12. 4. 2010, s katero je zavrnil zahtevo prosilca z dne 25. 3. 2010, ki se nanaša na zaprošene podatke v zvezi z dodelitvijo spisov, izrečenimi ukrepi, ter načelnim mnenjem v zvezi z delovanjem Socialne inšpekcije. Organ je pojasnil, da se v vlogi zaprošeni podatki ne nahajajo v obliki dokumentov, zadeve, dosjeja, registra evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, temveč se nanašajo na delovanje Socialne inšpekcije. Organ je pojasnil, da se izredni nadzori odrejajo v skladu s 3. odstavkom 105. člena Zakona o socialnem varstvu in 13. člena Pravilnika o izvajanju inšpekcijskega nadzora na področju socialnega varstva. V zvezi s prosilčevimi vprašanji je organ pojasnil:
1.    Po pooblastilu glavnega inšpektorja RS za delo z dne 8. 9. 2004 izvaja vse naloge v zvezi z odreditvijo izrednih inšpekcijskih nadzorov direktor socialne inšpekcije. Organ je še pojasnil, da je natančnejši način izvajanja inšpekcijskega nadzora določen v Pravilniku o izvajanju inšpekcijskega nadzora na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 74/2004), izredni nadzori pa se odrejajo v skladu s 3. odstavkom 105. člena Zakona o socialnem varstvu in 13. členom navedenega Pravilnika.
2.    Do predodelitve vodenja zadeve bi prišlo na podlagi obstoja izločitvenih razlogov po določilih Zakona o splošnem upravnem postopku.  
3.    Organ se glede evidenc izrečenih ukrepov izrednih nadzorov pri posamezni inšpektorici/inšpektorju v letih 2006-2009 v odločbi ni posebej opredelil, vendar izhaja iz celotne odločbe, da organ s tem dokumentom ne razpolaga.
4.    Organ je nadalje pojasnil, da je z odločbo o ukrepih med drugim določeno tudi, kdo mora izvršiti ukrep in v kolikor ga le-ta ne izvrši, je kaznovan v skladu z določili 38. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru.
5.    Inšpektor nima nikomur pravice prepovedati pravne pomoči v času inšpekcijskega nadzora, stranka v inšpekcijskem nadzoru je v skladu z določili 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru izvajalec dejavnosti, posamezen strokovni delavec pa ima v primeru, da izkaže pravni interes, položaj stranskega udeleženca.
6.    Skupne ugotovitve Socialne inšpekcije so sestavni del Poročil o delu Inšpektorata RS za delo, ki so objavljena na spletni strani organa. Poročilo o delu za leto 2009 je še v postopku sprejemanja, objavljene pa so skupne ugotovitve Socialne inšpekcije za leto 2009.
Za konec je organ poudaril, da Informacijo javnega značaja predstavlja torej samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organ ugotavlja, da ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, kot tudi da odgovori na vprašanja prosilca niso izdelani v obliki dokumenta, ki bi ga organ lahko posredoval kot informacijo javnega značaja. Organ pa ni zavezan ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki se v času zahteve še ne nahaja v obliki dokumenta. Kriterij materializirane oblike v konkretnem primeru ni izpolnjen, tako tudi ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.

Prosilec je zoper navedeno odločbo organa dne 28. 4. 2010 vložil pritožbo zaradi zavrnitve dostopa do informacij javnega značaja. Na vprašanje Pooblaščenca, ali se pritožuje na celotno odločbo, je prosilec odgovoril pritrdilno (uradni zaznamek št. 090-92/2010/2 z dne 13. 5. 2010). Prosilec je pojasnil, da iz poročil o delu Inšpektorata izhaja statistika, koliko ukrepov izrečejo, zato meni, da vodijo evidenco oziroma, da bi jo morali voditi.

Dne 11. 5. 2010 je organ Pooblaščencu odstopil pritožbo kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi v pristojno reševanje.

Pooblaščenec je dne 19. 5. 2010 pri organu skladno z 11. členom ZInfP opravil ogled in camera, ki je procesno dejanje brez prisotnosti strank. Organ je pojasnil, da vsak od skupno treh inšpektorjev po zaključku zadeve direktorju Socialne inšpekcije odda natisnjeno poročilo o tem, kaj se je v konkretnem postopku v zadevi dogajalo, kakšne odločitve so bile sprejete. Organ je pri tem Pooblaščencu izročil primer takega poročila, ki se nahaja v vsakem posameznem (konkretnem inšpekcijskem) spisu. Direktor organa je nadalje razložil, da glavnemu inšpektorju za delo oddaja mesečno statistiko po vnaprej pripravljenem šifrantu, iz katerega pa ni več razvidno, kateri inšpektor je izrekel kateri (koliko) ukrepov. Pooblaščenec je prevzel vzorec mesečne statistike in natisnjen šifrant. Pooblaščenec je organ prosil za kopijo (in jo tudi prejel) Pooblastila glavnega inšpektorja RS za delo z dne 8. 9. 2004, po katerem direktor Socialne inšpekcije izvaja naloge v zvezi z odreditvijo izrednih inšpekcijskih nadzorov. V zvezi z vprašanjem prosilca, ali se v primeru neizvajanja naloženega ukrepa pisnega opravičila z globo kaznuje izvajalca ali delavca, na katerega se ukrep nanaša, je na vprašanje Pooblaščenca, ali bi lahko prosilec odgovor dobil na tak način, da bi mu organ omogočil dostop do poljubne odločbe, s katero je naložil plačilo globe, organ pojasnil, da ne, saj je to, koga se kaznuje čisto odvisno od konkretnega postopka. Zato tudi posamezna tovrstna odločba ali drug dokument ne bi enoznačno odgovoril na to vprašanje. Dne 20. 5. 2010 je organ v zvezi z načelnim mnenjem, ki ga zahteva prosilec, Pooblaščencu še pojasnil (uradni zaznamek št. 090-92/2010/5), da socialna inšpekcija sicer nudi strokovno pomoč (za to ima tudi podlago), vendar gre pri tem za pomoč posameznikom in zavezancem v konkretnih postopkih, načelnih mnenj pa ne izdajajo. Za podajanje obvezne razlage zakona je pristojen zakonodajalec oz. predlagatelj zakona.

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1. Pojem informacije javnega značaja

ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ).

Organ kot državni organ skladno s 1. členom ZDIJZ nedvomno spada med zavezance za posredovanje informacij javnega značaja, saj je Inšpektorat RS za delo, pod okrilje katerega sodi Socialna inšpekcija, upravni organ v sestavi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki sodi v kategorijo ožje državne uprave.

Informacija javnega značaja je vsaka tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, registra, dosjeja, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb (4. člen ZDIJZ). V omenjenih določbah so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za obstoj informacije javnega značaja:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.

2. Vprašanje obstoja informacij javnega značaja

Organ je v odločbi št. 090-6/2010 z dne 12. 4. 2010 dostop do informacij javnega značaja zavrnil, ker se zaprošeni podatki ne nahajajo v obliki dokumentov, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Po mnenju organa informacije, ki jih je zahteval prosilec torej ne izpolnjujejo pogojev za njihovo opredelitev kot informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ.

Pooblaščenec je presodil, da je prosilec v večjem delu svoje vloge dejansko prosil za pojasnila (prosilec je sicer navedel, da želi "nekatere podatke in načelno mnenje"). Pooblaščenec je že večkrat zapisal, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave izhaja sicer obveznosti organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa Pooblaščenec opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.

Pooblaščenec je tudi večkrat poudaril, da je skladno z namenom ZDIJZ (prispevati k transparentnosti in posledično tudi okrepljene zakonitosti delovanja organov zavezancev) potrebno tolmačiti vloge prosilca čim bolj široko in nerestriktivno, seveda pa upoštevajoč okvire zakona (tako ZDIJZ, ZUP in ostalih relevantnih zakonov). Zato Pooblaščenec meni, da mora organ narediti vse kar je mogoče, da ugotovi, ali je možno vsebino vloge prosilca obravnavati na način, da bi se prosilcu zagotovilo dostop do (že ustvarjenih) dokumentov. Organ ne sme le pavšalno ugotoviti in navesti, da dokument ne obstaja, temveč se mora poglobiti in razmisliti tudi izven okvira samega besedila prosilčevega zahtevka. Tako je potrebno tudi vlogo, v kateri bi prosilec prosil za pojasnilo, razlago, podatke, mnenje, stališče ipd. presoditi v smislu, ali se tovrstne informacije nahajajo v že ustvarjenem dokumentu.

V konkretnem primeru je Pooblaščenec ugotovil, da je organ v odločbi dostop do informacij javnega značaja zaradi neobstoja dokumentov sicer zavrnil, vendar pa je (v sami odločbi) prosilcu podal določena pojasnila v zvezi z njegovimi vprašanji. ZDIJZ organov k temu ne zavezuje.

V zvezi s prvim vprašanjem prosilca, po kakšnem principu se dodeljujejo izredni nadzori posameznim inšpektorjem ali inšpektoricam (ali velja podoben princip kot na sodišču ali tožilstvu - sodni red...), je organ v odločbi zapisal, da vse naloge v zvezi z odreditvijo izrednih inšpekcijskih nadzorov po pooblastilu glavnega inšpektorja RS za delo z dne 8. 9. 2004 izvaja direktor socialne inšpekcije. Pooblaščenec je v ugotovitvenem postopku na ogledu in camera pridobil kopijo tega pooblastila. Ugotovili smo, da ta dokument ne predstavlja natančne s strani prosilca zahtevane informacije, saj na dokumentu niso zapisane konkretne informacije, ali velja pri dodeljevanju izrednih nadzorov podoben princip kot na sodišču ali tožilstvu. Organ je pojasnil, da ima pooblastilo za odrejanje izrednega nadzora direktor Socialne inšpekcije (kar izhaja tudi iz 105. člena Zakona o socialnem varstvu), enako kot je navedeno v samem pooblastilu pa je organ prosilca skladno s 5. odstavkom 6. člena ZDIJZ napotil na že objavljeno informacijo. 5. odstavkom 6. člena ZDIJZ namreč določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Organ je torej navedel da se izredni nadzori odrejajo skladno s 3. odstavkom 105. člena Zakona o socialnem varstvu in 13. člen Pravilnika o izvajanju inšpekcijskega nadzora na področju socialnega varstva. Drug poseben dokument, s katerim bi razpolagal organ, in ki bi natančneje opisoval principe dodeljevanja izrednih nadzorov, ne obstaja. Pooblaščenec v zvezi s tem delom pritožbe ugotavlja, da le-ta ni utemeljena, saj je organ ravnal pravilno in skladno z ZDIJZ ter prosilcu omogočil seznanitev z edinimi informacijami, ki v zvezi s tem obstajajo, to so zakonske in podzakonske določbe. Smiselno enako vsebino, kot jo je organ omogočil z napotilom na uradno glasilo skladno s 5. odstavkom 6. člena ZDIJZ, vsebuje tudi omenjeno Pooblastilo. Pooblaščenec je ocenil, da organu ni bilo potrebno posredovati pooblastila, saj je ravnal po 5. odstavkom 6. člena ZDIJZ, ki omogoča in spodbuja ravno tovrstno delovanje organov, da lahko, če je informacija že objavljena, prosilcu posredujejo le napotilo, kje se le-ta nahaja. Pooblaščenec nadalje pripominja, da organ po ZDIJZ ni bil dolžan pojasnjevati prosilcu, kakšne so razlike med principi dodeljevanja zadev v reševanje med sodnimi in upravnimi postopki. Pooblaščenec zgolj informativno pojasnjuje prosilcu, da opisano načelo, ki velja v sodnih postopkih (t.i. načelo naravnega sodnika), v upravnem pravu ne obstaja. Kako se dodeljuje izredne nadzore v postopkih, ki jih opravlja Socialna inšpekcija, je organ pojasnil z navajanjem ustrezne zakonske podlage.

Glede naslednjega vprašanja prosilca, v katerih primerih se bodisi zaradi kolizije interesov ali vpletenosti ali drugih razlogov spis (nadzor) predodeli drugi inšpektorici ali inšpektorju, je organ navedel, da bi do predodelitve vodenja zadeve prišlo na podlagi obstoja izločitvenih razlogov po določilih Zakona o splošnem upravnem postopku (24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008, 47/2009-odločba US). V tem delu je torej organ ponovno smiselno ravnal v skladu s 5. odstavkom 6. člena ZDIJZ in prosilcu posredoval napotilo, kje se informacija nahaja (v uradnem glasilu, torej v ZUP). Pooblaščenec pa je ugotovil, da je organ ravnal pravilno in skladno z ZDIJZ, zato je pritožba prosilca neutemeljena.

Prosilec je poleg zgoraj navedenega od organa zahteval evidenco izrečenih ukrepov izrednih nadzorov pri posamezni inšpektorici oz. inšpektorju v letih 2006 - 2009 kot jih predvideva 107. člen Zakona o socialnem varstvu in sicer v naslednjih alinejah:
-    ponovno opravljanje preizkusa zakona o upravnem postopku
-    ponovno opravljanje posameznih delov strokovnega izpita
-    uvedbo postopka za odvzem naziva
-    uvedbo postopka za ugotavljanje nesposobnosti delavca
-    dopolnitev organizacijske strukture, ki se nanaša na spremembo delovnega mesta (začasni odvzem javnih pooblastil, začasna prepoved opravljanja določenih del, razrešitev z vodenja oddelka, enote...)
-    pisna opravičila
Organ je tudi v tem delu zahtevo prosilca z odločbo zavrnil. Pooblaščenec je z namenom ugotovitve dejanskega stanja na ogledu in camera temeljito preveril možnosti za morebitni obstoj opisane evidence. Pred opravljenim ogledom v prostorih organa se je Pooblaščenec seznanil s statistiko izrečenih ukrepov v izrednih nadzorih v letih 2006 – 2009 na spletni strani organa (http://www.id.gov.si/si/javne_objave/letna_porocila/). Pooblaščenec je ugotovil, da je organ v letu 2009 v izrednih nadzorih izrekel 11 ukrepov, v letu 2008 devet, v letu 2007 tudi devet in v letu 2006 štiri. Iz organizacije podatkov v letnih poročilih oz. objavljene statistike izhaja, da organ vodi evidenco izrečenih ukrepov, naročil… po posameznih skupinah izvajalcev (npr. CSD, izvajalci socialno varstvene storitve institucionalnega varstva starejših itd.), ne pa po posameznih inšpektorjih oz. inšpektoricah, kar je seveda običajno pri vseh tovrstnih poročilih o delovanju organov. Pooblaščenec pa je raziskal, kakšen je postopek agregacije podatkov za izdelavo letnega poročila oz. statistike, da bi ugotovil, ali v kateri od faze zbiranja podatkov vseeno nastane evidenca izrečenih ukrepov po posameznih inšpektorjih. Pooblaščencu je organ pojasnil, da vsak od skupno treh inšpektorjev po zaključku zadeve direktorju Socialne inšpekcije odda natisnjeno poročilo o tem, kaj se je v konkretnem postopku v zadevi dogajalo, kakšne odločitve so bile sprejete itd.. Na takšen poročilu, ki je priložen v posamezen spis (zadevo), se nahajajo naslednje (za ta primer relevantne) informacije: št. spisa, oznaka inšpektorja (inicialke), odločitev. Vrste odločitev in ostale kategorije (izvajalec, predlagatelj, očitki, področje dela …) so zapisane številčno, za njihovo vsebinsko interpretacijo pa je nujen šifrant, s pomočjo katerega je možno "prebrati" vsebino poročila. Organ je pojasnil, da direktor Socialne inšpekcije glavnemu inšpektorju oddaja mesečno statistiko (ponovno le v šifrah), iz katere pa ni več razvidno, kateri inšpektor je izrekel kateri in koliko ukrepov. Na podlagi celotnega ugotovitvenega postopka je Pooblaščenec ugotovil, da informacija javnega značaja, ki jo prosilec zahteva, ne obstaja. Organ sicer priloži vsakemu spisu pregleden izvleček poteka rednega ali izrednega nadzora, vendar pa tak (posamični) dokument oziroma množica razpršenih dokumentov ne predstavlja "evidence izrečenih ukrepov". Zbiranje teh izvlečkov bi pomenilo skoraj enako količino dela za organ kot iskanje končne odločitve (razvidne iz odločbe) posameznega inšpektorja, to pa bi nedvomno pomenilo ustvarjanje dokumenta (evidence), česar pa ZDIJZ ne zahteva od organov. Pooblaščenec je ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga s takšno evidenco, torej zbirom ukrepov, izrečenih v izrednih nadzorih po posameznik inšpektorjih. Če bi želel podati točno informacijo prosilcu, bi moral pregledati prav vse zadeve, v katerih je bil opravljen izredni nadzor, od leta 2006 do 2009 in iz njih izpisati, kateri inšpektor je izrekel katerega od s strani prosilca navedenih ukrepov. Organ je ravnal pravilo, ko je zahtevo prosilca zaradi neobstoja informacije zavrnil.

Prosilec je organ prosil tudi za pojasnilo, ali se za neizvajanje naloženega ukrepa pisnega opravičila z globo kaznuje izvajalca (Center za socialno delo) ali delavca na katerega se ukrep nanaša. Pooblaščenca je v zvezi s tem v ugotovitvenem postopku zanimalo, ali bi lahko prosilec odgovor dobil na tak način, da bi mu organ omogočil dostop do poljubne odločbe, s katero je naložil plačilo globe zaradi neizvajanja naloženega ukrepa pisnega opravičila. Organ je pojasnil, da takšen dokument, ki bi ustrezal prosilčevi zahtevi, ne obstaja, niti se prosilec ne bi seznanil z zahtevano informacijo na relevanten in zahtevan način, če bi mu odobril dostop do poljubne odločbe, s katero je bila izrečena globa zaradi neupoštevanja navedenega ukrepa. Dejstvo, koga se kaznuje, je namreč odvisno od konkretnega postopka, zato tudi posamezna tovrstna odločba ali drug dokument ne bi enoznačno odgovoril na to vprašanje. Odgovor na postavljeno vprašanje se nahaja v Zakonu o socialnem varstvu, na katerega je organ prosilca v odločbi večkrat napotil. Pooblaščenec zaradi vsega navedenega tudi ne dvomi, da ne obstaja noben (že ustvarjen) dokument, ki bi predstavljal ustrezno informacijo za prosilca, razen že navedena zakonska podlaga.

V zvezi z vprašanjem prosilca, ali ima inšpektor / inšpektorica pravico izvajalcu ali delavcu prepovedati pravno pomoč v času inšpekcijskega nadzora, je organ prosilcu pojasnil, da inšpektor nima nikomur pravice prepovedati pravne pomoči v času inšpekcijskega nadzora; stranka v inšpekcijskem nadzoru je v skladu z določili 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru izvajalec dejavnosti, posamezen strokovni delavec pa ima v primeru, da izkaže pravni interes, položaj stranskega udeleženca. Pooblaščenec je na podlagi razpoložljive dokumentacije, po opravljenem ogledu in camera in predvsem glede na logično sklepanje ugotovil, da ne obstaja (in niti ni razloga, da bi obstajal) dokument, katerega dostop bi lahko organ omogočil, da bi se prosilec seznanil z zahtevanim podatkom. Pravzaprav gre pri postavljenem vprašanju neposredno za željo po razlagi pravnih okvirov inšpekcijskega nadzora oziroma pravnih norm v zvezi z zagotavljanjem pravice do sodelovanja izvajalca ali delavca v inšpekcijskem postopku. Gre za klasični primer, pri katerem organu po ZDIJZ ni potrebno ustvarjati mnenja, posebej zapisati stališča ali razlagati pravnih norm. Pooblaščenec zato ugotavlja, da pritožba prosilca v tem delu po ZDIJZ ni utemeljena in je zavrnitev zahteve zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 4. člena ZDIJZ pravilna.

Enako je Pooblaščenec ugotovil tudi vprašanju prosilca, kakšno je načelno mnenje Socialne inšpekcije glede dejstva, da se ukrepi nanašajo tudi na posameznega delavca / delavko na Centrih za socialno delo, ki pa se jim ne priznava statusa stranke v postopku. Organ je pojasnil, da socialna inšpekcija sicer nudi strokovno pomoč (za kar ima tudi podlago), vendar gre pri tem za pomoč posameznikom in zavezancem v konkretnih postopkih, načelnih mnenj pa sicer kot nadzorni organ ne izdajajo. Za podajanje obvezne razlage zakona je namreč pristojen zakonodajalec oz. predlagatelj zakona. Pooblaščenec tako tudi v tem delu ugotavlja, da organ po ZDIJZ ni dolžan prosilcu posebej ustvariti dokumenta (načelnega mnenja) in ker konkretni dokument ne obstaja, organ pa ga tudi po drugih predpisih ni dolžan ustvariti, je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena. Iz dikcije prosilčeve zahteve je razbrati, da je želel, da organ pač odgovori oziroma sporoči prosilcu, kakšno je njegovo načelno mnenje glede problematike, da se ukrepi nanašajo tudi na posameznega delavca ali delavko na Centrih za socialno delo, ki pa se jim ne priznava statusa stranke v postopku.

3. Sklepno

Pooblaščenec je v tem postopku ugotovil, da je organ ravnal pravilno in skladno z določbami ZDIJZ, saj noben dokument, ki bi predstavljal zahtevane podatke, ne obstaja oziroma ne izpolnjuje kriterija iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ. Le-ta namreč opredeljuje pojem informacije javnega značaja, in sicer določa, da je to informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.

Iz zahteve prosilca z dne 25. 3. 2010 je razvidno, da je na več mestih prosilec želel od organa bolj pojasnilo, kot pa same dokumente, saj je pri nekaterih vprašanjih prosilca jasno, da gre za situacijo, ko bi moral organ zaradi specifičnosti postavljenega vprašanja (npr. ali lahko inšpektor prepove pravno pomoč, načelno mnenje inšpekcije glede dejstva, da se ukrepi lahko nanašajo tudi na delavca…) kreirati odgovor posebej za ta primer oziroma za prosilca. Organ je ne glede na to prosilcu podal nekaj pojasnil, pravilno pa je ravnal tudi po 5. odstavku 6. člena ZDIJZ, ki omogoča, da organ prosilcu zgolj posreduje napotilo, kje se nahaja že objavljena informacija, ki jo prosilec zahteva. Glede evidence izrečenih ukrepov izrednih nadzorov po nekaterih postavkah, ki jih je opredelil prosilec, pa je Pooblaščenec nedvomno ugotovil, da takšna evidenca ne obstaja. Da bi zadostil zahtevi prosilca, bi jo moral organ (z zamudnim pregledovanjem vseh spisov, ki se nanašajo na izredne nadzore) ustvariti, česar pa po ZDIJZ ni dolžan.

Kot je že bilo povedano, so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.

Pooblaščenec je torej ugotovil, da je organ ravnal zakonito, da ni bil prekršen materialni predpis, ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka, dejansko stanje je bilo tudi pravilno ugotovljeno. Prosilec lahko v prihodnje, da bi bil bolj uspešen, po ZDIJZ vloži takšno zahtevo, za katero vsaj domneva, da obstoji nek že predhodno ustvarjen dokument. ZDIJZ pa ne pomeni vzvoda, s pomočjo katerega bi posamezniki pridobili pojasnila na njihova vprašanja.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Ministrstva za delo družino in socialne zadeve, Inšpektorat RS za delo, št. 090-6/2010 z dne 12. 4. 2010. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
 


Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
raziskovalka Pooblaščenca   

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka