Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 13.01.2005
Naslov: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Nova Gorica, zoper odločbo št. 013-19/2004-4 Splošne bolnišnice »dr. Franca Derganca« Nova Gorica, Šempeter pri Gorici
Številka: 020-60/2004/7
Kategorija: Poslovna skrivnost
Status: Odobreno


Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Pooblaščenka) izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03, v nadaljevanju: ZDIJZ) in Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99, 70/00, 52/02 in 73/04; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi  Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Nova Gorica, Gradnikove brigade 1, 5000 Nova Gorica (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo št. 013-19/2004-4-dir.DŽ/hn Splošne bolnišnice »dr. Franca Derganca« Nova Gorica, Padlih borcev 13 a, 5290 Šempeter pri Gorici (v nadaljevanju: organ), z dne  9.11.2004, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

Pritožbi se ugodi in se odpravi odločba št. 013-19/2004-4-dir.DŽ/hn z dne 9. 11. 2004. Organ mora prosilcu nemudoma posredovati fotokopijo celotne Pogodbe o poslovnem sodelovanju med Termami Maribor, turizem, zdravstvo, rekreacija d.d., Ulica Heroja Šlandra 10, 2000 Maribor, in Splošno bolnišnico »Dr. Franca Derganca«, Nova Gorica, Ulica padlih borcev 13/a, 5290 Šempeter pri Gorici, z dne 5.10.2004, št. 150-41/04-1.

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je dne 28.10.2004 organu poslal dopis št. 8399-3/2004-NG/1 z zahtevo za izročitev Pogodbe za opravljanje programa preiskav z magnetno resonanco, sklenjeno med organom in podizvajalcem. V zahtevi je prosilec navedel, da na podlagi Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2004  Pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2004 ter Aneksa št. 1 k Pogodbi o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2004, kjer peta točka določa, da bo izvajalec storitve z magnetno resonanco za potrebe svojih pacientov opravljal s pomočjo podizvajalcev, poziva organ kot pogodbenega partnerja v skladu z ZDIJZ k izročitvi fotokopije pogodbe, sklenjene med organom in podizvajalcem za izvajanje programa preiskav z magnetno resonanco. Pogodbo prosilec potrebuje za seznanitev s kalkulativnimi elementi cene in z določili pogodbe o izvajanju storitev.

 

Organ je dne 29.10.2004 poslal odgovor na zahtevo prosilca št. 013-19/2004-2-dir. DŽ/hn. V njem je prosilca obvestil, da mu skladno z zahtevo pošilja kopijo Pogodbe o poslovnem sodelovanju v zvezi z izvajanem storitev magnetne resonance s pomočjo podizvajalca. V sami pogodbi so zneski za plačilo dogovorjenih stroškov prekriti, ker je organ menil, da je to poslovni podatek, ki se veže izključno na odnos med dvema pogodbenima partnerjema v prej omenjeni pogodbi. Sočasno je organ prosilca seznanil s tem, da so na podlagi 47. člena Statuta organa vse pogodbe in druge pisne oblike dogovorov med organom in njegovimi poslovnimi partnerji razglašene kot poslovna tajnost. Uporabljati se jih sme zgolj za namene, zaradi katerih so bile sestavljene in podpisane.

 

Na podlagi ZDIJZ, Področnega in Splošnega dogovora in podpisane pogodbe med prosilcem in organom organ ne vidi utemeljenih podlag, da bi moral prosilcu poslati podatke, ki se nanašajo na stroškovno računovodstvo oziroma neposredno podatke o plačilu v zneskih, ki jih organ plačuje podizvajalcem in poslovnim partnerjem.

 

Odgovoru sta bili priloženi Pogodba o poslovnem sodelovanju med Termami Maribor, turizem, zdravstvo, rekreacija d.d., Ulica heroja Šlandra 10, 2000 Maribor, in organom v zvezi z izvedbo programa pregledov po koncesijski pogodbi, ki jo ima organ sklenjeno z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) za izvajanje magnetno resonančne diagnostike, št. 150-41/04-1 z dne 5. 10. 2004, ter sklep št. 131-11/04-1 z dne 20. 10.2004, s katerim direktor organa na podlagi 47. člena Statuta organa razglaša vse pogodbe in druge oblike pisnih dogovorov med organom in poslovnimi partnerji kot poslovno tajnost.

 

Prosilec je dne 03.11.2004 na organ naslovil novo zahtevo št. 8399-3/2004-NG/3 za izročitev pogodbe. Prosilec je v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZDIJZ zaprosil organ, da mu omogoči seznanitev z informacijo javnega značaja, t.j. Pogodbo o poslovnem sodelovanju št. 150-41/04-1 z dne 08.10.2004 (z dne 5.10.2004 za organ - op. Pooblaščenke), vključno s podatki o ceni pogodbenih del.

 

Dne 09.11.2004 je organ izdal odločbo št. 013-19/2004-4-dir.DŽ/hn, s katero je zavrnil zahtevo. Sklep se glasi, da zahtevku prosilca organ ne more ugoditi, ker podatki o ceni pogodbenih del niso podatki javnega značaja na podlagi ZDIJZ.

 

V obrazložitvi organ poda mnenje, da zahteva po podatkih o ceni pogodbenih del ni pravno utemeljena in zato ne obstaja obveznost na strani organa, da te podatke posreduje, še posebej, ker so vse pogodbe o poslovnem sodelovanju organa označene kot »zaupno« in »poslovna tajnost« s posebnim sklepom direktorja, sprejetim na podlagi določb statuta organa. Pogodbe v celoti in znotraj njih posamezne dele se zato lahko posreduje samo državnim in drugim organom, ki imajo za pridobitev takih podatkov utemeljene podlage in pravice.

 

Že omenjeni ZDIJZ določa v 6. členu znotraj temeljnih določb izjeme. Dvanajsta točka 6. člena zakona navaja: »Podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa« je izjema, kar pomeni, da teh podatkov ni potrebno posredovati kot informacijo javnega značaja.

 

Uredba o posredovanju informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 115/03) določa v 16. členu: »Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, če jih je mogoče: fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki.«

 

Na podlagi navedenega je organ zapisal, da je prepričan, da podatki o ceni pogodbenih del, ki so navedeni v zahtevani pogodbi, ne sodijo med informacije javnega značaja po ZDIJZ, zaradi česar jih organ prosilcu ne more posredovati.

 

Prosilec je dne 11.11.2004 organu poslal Pritožbo zoper odločbo št. 013-19/2004-4-dir.DŽ/hn z dne 9. 11. 2004. V pritožbi prosilec navaja, da v skladu z 239. členom ZUP v povezavi s 27. členom ZDIJZ vlaga pritožbo zoper zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja. V kolikor organ izpodbijane odločbe ne bo nadomestil z novo odločbo, prosilec naproša organ, da v skladu z 245. členom ZUP pritožbo s prilogami brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od prejema pritožbe, pošlje Pooblaščenki.

 

Istega dne je prosilec z dokumentom št. 8399-3/2004-NG/5 poslal Pooblaščenki pritožbo zaradi zavrnitve zahteve št. 8399-3/2004-NG/1 z dne 28.10.2004 za dostop do Pogodbe o poslovnem sodelovanju št. 150-41/04-1 z dne 8. 10. 2004 (5.10.2004 za organ – op. Pooblaščenke), ki vključujejo cene pogodbenih del.

 

V pritožbi prosilec navaja, da je organ kot izvajalec javne službe s področja zdravstva dolžan omogočiti prost dostop do vseh informacij javnega značaja, sem pa po mnenju prosilca sodi tudi zahtevana Pogodba o poslovnem sodelovanju št. 150-41/04-1 z dne 8. 10. 2004, ki vključuje podatke o ceni pogodbenih del. Prosilcu je bil omogočen samo delni dostop do navedenega dokumenta in sicer brez prikaza podatkov o ceni pogodbenih del. Prosilec je vložil pritožbo, ker meni, da mu je bil onemogočen dostop do informacij javnega značaja in prekršeno načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja.

 

Organ je dne 23.11.2004 z dopisom št. 013-19/2004-6-dir.DŽ/hn skladno z 239. členom ZUP v povezavi s 27. členom ZDIJZ in z 245. členom ZUP odstopil zahtevo prosilca za izročitev Pogodbe o poslovnem sodelovanju št. 150-41/04-1 z dne 08.10.2004, ki vključuje podatke o ceni pogodbenih del, v obravnavo Pooblaščenki.

 

Prosilec je dne 24.11.2004 Pooblaščenki poslal dopolnitev pritožbe št. 9100-1/2004/DI-11. Z dopolnitvijo je želel prosilec vsebinsko osvetliti zadevo in dodatno argumentirati svoje upravičenje do podatkov o cenah iz Pogodbe o poslovnem sodelovanju št. 150-41/04-1 z dne 08.10.2004. Prosilec in organ sta pogodbena partnerja na osnovi določil Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS št. 9/92 s spremembami in dopolnitvami). Konkretna pravna podlaga za program, za katerega izvajanje želi prosilec pridobiti podatke o ceni, pa je dana s Splošnim dogovorom za pogodbeno leto 2004 – 25. člen, četrti odstavek, peta točka (program preiskav za magnetno resonanco).

 

Na osnovi navedenih pravnih podlag ima prosilec (zanj v skladu s Statutom prosilca; Uradni list RS št. 87/01, Območna enota Nova Gorica) z organom sklenjeno pogodbo o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2004, kjer šestnajsta točka določa naslednje: »Pogodbeni stranki sta na podlagi določb 27. člena Področnega dogovora dogovorili širitev specialistične dejavnosti v letni vrednosti 67 milijonov SIT po tekočih cenah, oz. 65,15 milijonov SIT, in sicer za program preiskav z magnetno resonanco v obsegu 0,82 tima oz. 18.286 točk.«

 

K pogodbi je bil zaradi ugotovitve o obstoju objektivnih okoliščin, zaradi katerih organ sam ne more izvajati teh preiskav, sklenjen Aneks št. 1, kjer peta točka aneksa spreminja šestnajsto točko pogodbe, tako da določa širitev programa magnetne resonance s pomočjo podizvajalcev.  Preiskave naj bi tako organ zagotavljal s pomočjo Term Maribor, ki nastopajo v vlogi podizvajalca. Takšne okoliščine bodo obstajale predvidoma do 01.01.2005. V tem času se preiskave izvajajo v Termah Maribor.

 

Organ je tako za storitve preiskav z magnetno resonanco v pravnem razmerju s podizvajalcem in je v svojem pravnem poslu dogovoril parametre, na katere prosilec ni mogel vplivati niti ni z njimi seznanjen.

Ker je prosilec plačnik opisanih storitev, organ pa oseba javnega prava (javni zavod), je prosilec prepričan, da ima ne zgolj pravico do vpogleda v vsebino njunega pravnega razmerja, ampak tudi dolžnost preveritve vrednosti storitev podizvajalca. Prosilec je namreč ocenil, da obstaja verjetnost, da je organ s podizvajalcem dogovoril izvajanje programa preiskav z magnetno resonanco za nižjo vrednost, kot je bila določena s pogodbo med prosilcem in organom in ima iz tega naslova neupravičen dobiček.

 

Dne 28.10.2004 je tako prosilec organu poslal zahtevo za izročitev pogodbe za opravljanje programa magnetne resonance s podizvajalcem. Dne 02.11.2004 pa je prejel od zavezanca odgovor, da je pogodba poslovna tajnost, in kopijo pogodbe s prekritim pogodbenim zneskom.

Prosilec se je v svoji zahtevi skliceval na ZDIJZ, za katerega je prepričan, da zavezuje tudi zavezanca, ki je na tej osnovi dolžan predložiti pogodbo, za katere realizacijo se črpajo sredstva iz javne blagajne – blagajne prosilca. Prosilec je tudi prepričan, da v tem primeru ne zdrži argument organa, da je pogodbeni znesek poslovna skrivnost.

 

ZDIJZ v drugi točki 6. člena med izjemami navaja tudi »podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe«. Tu prosilec najprej izpostavlja načelno vprašanje o tem, kdaj sploh bi se smel javni zavod sklicevati na norme, ki veljajo za poslovanje gospodarskih družb, katerih narava dejavnosti in dejstvo poslovanja z namenom pridobivanja dobička terjata drugačna pravila poslovodenja. Kot drugo pa prosilec izpostavlja dejstvo, da organ sploh ni izkazal razloga, zaradi katerega bi poslovni znesek opredelil kot poslovno skrivnost niti ni takšna opredelitev (»poslovna skrivnost«) naznačena na samem dokumentu. Zgolj sklep direktorja javnega zavoda, ki vse pogodbe o poslovnem sodelovanju (pri čemer imajo tudi te naravo javnega naročila) označi kot poslovno skrivnost, po mnenju prosilca nikakor ne more preprečiti dostopa do prosilcu zelo pomembne informacije o pogodbeni vrednosti. Prosilec je 05.11.2004 ponovno organu poslal zahtevo za izročitev pogodbe s podizvajalcem in pri tem navajal 25. člen ZDIJZ, s katerim je organ opozarjal na pravilno postopanje v primeru zavrnitve dostopa do informacije. 10.11.2004 je prosilec prejel zavezančev obrazloženi odgovor.

Ker prosilec ni našel skupnega jezika z organom, hkrati pa je prepričan v svojo upravičenost do podatka o pogodbenem znesku, ki sta ga za njegov račun dogovorila organ in podizvajalec, je 12.11.2004 vložil pritožbo zoper odločitev organa.

 

Dne 23.12.2004 je Pooblaščenka organ pozvala, da ji posreduje statut organa.

 

Organ je Pooblaščenki dne 24.12.2004, z dokumentom št. 013-19/04-8; dir. Dr.DŽ/ib posredoval Statut Splošne bolnišnice »Dr. Franca Derganca« Nova Gorica, Šempeter pri Gorici. Pooblaščenka je dokument prejela 28.12.2004.

 

Pooblaščenka je 30.12.2004 po elektronski pošti organ še pozvala, da ji obrazložijo, če so postopek izbire podizvajalca izbrali na podlagi Zakona o javnih naročilih.

 

Pooblaščenka je dne 4.1.2005 z dopisom 013-19/2004-9 prejela obrazložitev, da organ pogodbe za podizvajalsko izvedbo storitev MRI v Termah Maribor za organ niso izvedli na podlagi javnega naročila, temveč po zbiranju ponudb potencialnih podizvajalcev. Terme Maribor so bile najugodnejše. Javnega naročila organ ni izvedel:

1. zaradi časovne stiske, ker je bil rok za izvedbo 31.12.2004. Neizvedba programa MRI bi pomenila škodo za paciente, ki čakajo na storitev, in za bolnišnico;

2. ker lahko izvajalci zdravstvenih storitev, reguliranih s Področnim dogovorom in Splošnim dogovorom medsebojno oddajo zdravstvene storitve po vrednosti v Področnem dogovoru ali Splošnem dogovoru ali pa se dogovorijo drugače. ZZZS plača vedno in samo normirano ceno;

3. ker so vsi drugi izvajalci v podobnih primerih ravnali enako (ob vednosti Ministrstva za zdravje Republike Slovenije).

 

Organ je poslal tudi kopijo izjave prosilca za časopis DELO v zvezi z laboratorijem, kar naj bi bilo vsebinsko podobno kot pri MRI. V tej izjavi po mnenju organa prosilec zastopa drugačno stališče kot pri MRI, kjer je zahteval (stroškovne) podatke.

 

Pritožba je utemeljena.

 

Prosilec je zahteval fotokopije Pogodbe za opravljanje programa preiskav z magnetno resonanco, sklenjeno med organom in pod-izvajalcem. Organ mu je posredoval zahtevani dokument. V sami pogodbi so bili zneski za plačilo dogovorjenih stroškov prekriti, ker je organ menil, da je to poslovni podatek, ki se veže izključno na odnos med dvema pogodbenima partnerjema v prej omenjeni pogodbi. Sočasno je organ prosilca seznanil s tem, da so na podlagi 47. člena statuta organa vse pogodbe in druge pisne oblike dogovorov med organom in njegovimi poslovnimi partnerji razglašene kot poslovna tajnost. Uporabljati se jih sme zgolj za namene, zaradi katerih so bile sestavljene in podpisane.

 

Pooblaščenka je najprej ugotovila, da je organ v skladu s statutom organa javni zdravstveni zavod za opravljanje zdravstvene dejavnosti na sekundarni ravni za območje občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin (1. člen Statuta splošne bolnišnice »Dr. Franca Derganca« Nova Gorica).  ZDIJZ določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

 

Iz navedenega Pooblaščenka ugotavlja, da organ je zavezan posredovati informacije javnega značaja.

 

V skladu z ZDIJZ so upravičeni do informacij javnega značaja vsi, in sicer tako fizične osebe kakor tudi pravne osebe (2. člen ZDIJZ).

 

Prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po tem zakonu, organ obravnava zahtevo po tem zakonu (tretji odstavek 17. člena ZDIJZ). Prosilcu zato tudi ni potrebno navajati pravnih podlag, ki naj bi ga pooblaščale za dostop do informacij javnega značaja.

 

ZDIJZ v drugi točki 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

 

39. člen Zakon gospodarskih družbah (Uradni list Rs, št. 30/93, št. 29/94, št. 45/94, št. 82/94, št. 20/98, št. 32/98, št. 37/98, št. 84/98, št. 6/99, št. 54/99, št. 31/00, št. 36/00, št. 45/01, št. 59/01, št. 50/02 in št. 93/02; v nadaljevanju: ZGD) opredeli kot poslovno skrivnost podatke, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD).

 

Organ je zapisal, da  47. člen Statuta splošne bolnišnice »Dr. Franca Derganca« Nova Gorica določa tajnost podatkov in informacij. 47. člen statuta tudi določa, da so zaposleni v zavodu dolžni varovati kot tajnost podatke in informacije ter jih uporabljati samo za namen, za katerega so zbrani ali pripravljeni in jih posredovati samo pooblaščenim osebam. Ti podatki so po Statutu:

 

- tajni podatki določeni z zakoni ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi,

- medicinska dokumentacija, kadrovski plani in poslovni podatki zavoda,

- podatki, ki jih določi direktor zavoda kot poslovno tajnost;

- podatki, ki jih določi strokovni svet zavoda kot tajnost,

- podatki, ki jih kot zaupne sporočijo zavodu druge ustanove,

- podatki pridobljeni pri obravnavi bolnikov.

Navedeni člen izrecno opozarja, da varovanje tajnosti ne preneha s prenehanjem zaposlitve v zavodu.

 

Pooblaščenka je ob pregledu dokumentacije ugotovila, da je bila zahtevana pogodba označena z oznako »Zaupno – poslovna tajnost« in da je direktor organa, dne 20.10.2004 z dokumentom št. 131-11/04-1 razglasil vse pogodbe in druge oblike pisnih dogovorov med organom in poslovnimi partnerji kot poslovno tajnost.

 

Pooblaščenka še opozarja, da ZGD v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

 

V skladu z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000, s spremembami in dopolnitvami do Uradni list RS št. 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1), je postopek oddaje javnih naročil javen. ZJN-1 določa obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri oddaji javnih naročil za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev. Iz zahtevanih dokumentov izhaja, da je prosilec zahteval dokument, ki se nanaša na sklenitev pogodbe, katere predmet je naročanje storitev, v določenem delu pa morebiti tudi blaga. Zaradi navedenega za primer, ki ga obravnavamo, veljajo določbe ZJN-1. Pooblaščenka ugotavlja, da je organ torej na predmetno pogodbo oznako poslovna tajnost dal neupravičeno.

 

Ob tem Pooblaščenka opozarja, da se ni spuščala v napačno opredeljevanje poslovne skrivnosti, saj ZGD ne pozna termina zaupno-poslovna tajnost, ki ga uporablja organ.

 

Da bi organ v tem konkretnem primeru moral izpeljati javno naročilo, izhaja tudi iz mnenja Urada za javna naročila, ki ga je le to izdalo dne  11.2.2004, z dokumentom št. 361-1/2004, v podobnem primeru, in v katerem navajajo:

»ZJN-1 v 2. točki prvega odstavka 3. člena določa: Za namene tega zakona je pogodba o oddaji javnega naročila v skladu z izvedenim postopkom po tem zakonu v pisni obliki sklenjena odplačna pogodba med naročnikom in dobaviteljem, izvajalcem gradenj ali izvajalcem storitev, katere predmet je nabava blaga, izvedba gradnje ali storitve.

 

Javno naročilo, kot celoten skupek dejanj, ki jih opravi naročnik s ciljem nabave blaga, oddaje storitev ali gradenj, rezultira v sklenitvi pogodbe o oddaji javnega naročila. ZJN-1 predvideva, da je pogodba o oddaji javnega naročila sklenjena med naročnikom in dobaviteljem (izvajalcem), ter da je pogodba odplačne narave. Da lahko govorimo o javnem naročilu in vezanosti naročnika oddati naročilo v skladu z zakonom o javnih naročilih, morajo biti torej izpolnjeni trije pogoji, in sicer:

1. pogodba mora biti sklenjena med naročnikom in ponudnikom,

2. razmerje med naročnikom in ponudnikom mora biti odplačne narave,

3. predmet pogodbe je nabava blaga, oddaja storitev ali gradbenih del za potrebe naročnika.«

 

Iz vsega navedenega izhaja, da je organ s podizvajalcem sklenil odplačno pogodbo, da je z njim v odplačnem razmerju in da je bil predmet pogodbe nabava storitev in blaga, zaradi česar bi organ moral izpeljati postopek v skladu z ZJN-1.

6. člen ZJN-1 določa, da se lahko porabijo sredstva le v okviru pogodbe in predmeta pogodbe, sklenjene na podlagi izvedenega postopka javnega naročila (prvi odstavek). Postopki naročanja so v skladu z ZJN-1 javni, kar se zagotavlja skozi objave javnih naročil na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila in v uradnih listih. Vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, ima pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu s ZJN-1 (drugi odstavek).

 

Postopek oddaje javnega naročila je z dnem začetka veljavnosti pogodbe sklenjen, vendar pa podatki, ki morajo biti že v postopku javnega naročanja javni, ne morejo biti opredeljeni kot poslovna skrivnost. Sama pogodba v celoti torej nikoli ne more biti poslovna skrivnost, lahko pa so poslovna skrivnost posamezni deli pogodbe.

 

Pred opredeljevanjem delov pogodbe, ki ne morejo biti poslovna skrivnost, Pooblaščenka organu pojasnjuje, da so v skladu s sprejeto teorijo predmet poslovne skrivnosti lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost v kakršnemkoli pogledu. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj izbranega ponudnika (več o tem: Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2002). Vse to je potrebno upoštevati ob dejstvu, da v skladu z ZJN-1 večje število podatkov ob upoštevanju tretjega odstavka 39. člena ZGD posledično torej ne more biti poslovna skrivnost.

 

V vsakem javnem naročilu in tudi v vsaki pogodbi o naročanju storitev ali nakupu blaga mora biti podan opis predmeta, ki ga naročnik naroča. Predmet javnega naročila, tako opis kakor tudi količina, ne moreta biti poslovna skrivnost. Izjeme obstajajo samo v primerih, ko ni potrebno izpeljati postopka oddaje javnega naročila (2. člen ZJN-1).

 

Poslovna skrivnost tudi ne more biti cena, ki jo organ plačuje po posamezni pogodbi, saj je to edino ali pa eno izmed meril, na podlagi katerega je oddano javno naročilo.

 

Poslovna skrivnost tudi ne more biti izpolnjevanje pogojev in meril, saj se na podlagi tega odda javno naročilo in ima javnost pravico vedeti, ali je bil postopek izpeljan korektno in ali je izbrani ponudnik ponudil najboljše možno izpolnjevanje pogojev in meril, kot ga je določala razpisna dokumentacija ali ZJN-1.

 

V primeru, da je ponudba sestavni del pogodbe, so lahko opredeljeni kot poslovna skrivnost samo tisti deli ponudbe, za katere tako dopuščata ZJN-1 in ZGD ter ostala zakonodaja, ki ureja navedeno področje.

 

Ob tem je potrebno opozoriti:

»Zagotavljanje javnosti v postopkih oddaje javnih naročil omogoča, da se splošna javnost in predvsem ponudniki sami seznanijo pod enakimi pogoji z vsemi zahtevami naročnika, z vsemi relevantnimi okoliščinami za pridobitev posla, da imajo sami možnost primerjati svojo ponudbo s ponudbami drugih ponudnikov in da imajo ponudniki možnost preverjati naročnikovo izbiro najugodnejše ponudbe….

 

Posamezni ponudnik nikakor ne sme na lastno pobudo označiti tistega dokumenta ali podatka, ki ga zahteva razpisna dokumentacija, za poslovno skrivnost ter s tem preprečiti, da se drugi ponudniki seznanijo z njegovo vsebino. Takšna ponudba je sestavljena v nasprotju z razpisno dokumentacijo, zato je nepravilna in jo mora naročnik izločiti iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila….

 

Vsakdo, ki želi pridobiti javno naročilo, se mora podrediti posebnemu načinu sklepanja poslov. Če bi zakon o javnih naročilih dovoljeval, da bi ponudnik po lastni presoji označeval podatke in dokumente za poslovne skrivnosti, bi bila s tem tako rekoč onemogočena uporaba institutov javnega naročanja, in to tistih institutov, ki so smisel in osnova javnega naročanja, na primer javne predstavitve vsebine ponudb.

 

Javnost in preglednost postopka oddaje javnega naročanja je določena predvsem v interesu konkurenčnih ponudnikov. Zato je javnost in preglednost postopka oddaje javnih naročil dovoljeno omejiti le takrat, ko bi konkurenčni ponudniki (ali širša javnost) lahko zlorabljali institut javnosti. Te prepovedi mora spoštovati tudi naročnik. V nasprotju z zakonom o javnih naročilih ravna tisti naročnik, ki prepušča ponudniku, da sam določi, kateri podatki in dokumenti iz ponudbene dokumentacije bodo poslovna skrivnost. …Zato se v postopkih oddaje javnih naročil posameznik ne more sklicevati na 39. člen ZGD: da lahko gospodarska družba (ponudnik v postopku oddaje javnega naročila) za katerikoli podatek določi s pisnim sklepom, da je poslovna skrivnost, in zato zavezati naročnika, da ta podatek varuje in da ga ne sme sporočiti javnosti ali konkurenčnim ponudnikom. V postopkih oddaje javnega naročila veljajo drugačna pravila in vsakdo, ki poda ponudbo na javni razpis, mora pristati na ta pravila, sicer je njegova ponudba nepravilna in jo mora naročnik zavrniti. V primeru drugačne razlage o javnosti in preglednosti v postopkih oddaje javnih naročil bi bil izničen poseben način izbire pogodbenega partnerja, ki je sedaj določen s pravili in postopki javnega naročanja.« (Dr. Vesna Kranjc, Podjetje in delo, številka 8, 2001).

 

Pooblaščenka opozarja, da ZDIJZ v 2. členu določa, da je namen tega zakona zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. V konkretnem primeru Pooblaščenka meni, da je izpolnitev zahteve prosilca v javnem interesu zlasti zaradi naslednjih razlogov:

 

- z objavo navedenih podatkov se zagotavlja transparentnost, primerno upravljanje javnih sredstev in prevencijo pred zlorabami,

- državljani in davkoplačevalci imajo pravico vedeti, kako se trošijo sredstva, ki so jih zaupali v upravljanje državi,

- zagotavlja se konkurenca med ponudniki na trgu.

 

Pooblaščenka ob tem opozarja, da četudi se pogodba ne bi sklenila na podlagi ZJN-1, ker bi morda sodila med izjeme, v katerih se ZJN-1 ne uporablja, bi še vedno bili podatki v sami pogodbi javni, razen če ne bi sodili v katero izmed z ZDIJZ predpisane izjeme.

 

Organ je kot izjemo navedel tudi dejstvo, da bi razkritje takih podatkov povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, ki je izjema v skladu s 12. točko 6. člena ZDIJZ.

 

22. člen ZDIJZ določa, da če organ zahtevo delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo (drugi odstavek 210. člena ZUP). Odločba mora poleg ostalih sestavin vsebovati tudi obrazložitev razlogov, zaradi katerih je bila zahteva zavrnjena, ter pouk o pravnem sredstvu (tretji odstavek 210. člena ZUP).

 

Organ je zgolj pavšalno, z dopisom (ki pa ga je Pooblaščenka smiselno štela za odločbo) navedel, da bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Organ bi moral konkretizirati svoje trditve.

Pooblaščenka opozarja, da morajo biti izjeme obrazložene in concreto in ne in abstracto. To torej pomeni, da mora organ v primeru uporabe 12. točke 6. člena ZDIJZ natančno obrazložiti zakaj meni, da bi bile povzročene motnje pri delovanju organa. Zgolj navedba, da bi bila podana motnja, brez konkretne obrazložitve namreč ne zadošča, saj  take odločbe namreč ni mogoče preizkusiti. Organ mora za konkretni dokument dokazati, zakaj bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.

 

Pooblaščenka je presodila, da razkritje teh podatkov ne more povzročiti motenj pri delovanju oziroma dejavnosti organa, saj so ti podatki javni že na podlagi ZJN-1, kakor je Pooblaščenka presodila zgoraj. Organ ni navedel dejstev, ki bi izkazali drugačno odločitev Pooblaščenke.

 

Pooblaščenka je izpodbijano odločbo in ravnanje organa odpravila na pritožbo in sama odločila na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, ker je organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede na dejansko stanje in posledično tudi napačno uporabil pravni predpis, tako kot je navedeno v izreku te odločbe.

 

Na podlagi ugotovitev Pooblaščenke je organ dolžan prosilcu nemudoma posredovati fotokopijo Pogodbe o poslovnem sodelovanju med Termami Maribor, turizem, zdravstvo, rekreacija d.d., Ulica Heroja Šlandra 10, 2000 Maribor in Splošno bolnišnico »Dr. Franca Derganca«, Nova Gorica, Ulica padlih borcev 13/a, 5290 Šempeter pri Gorici, z dne 5.10.2004, št. 150-41/04-1, in sicer s celotno vsebino.

 

Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožbi v dveh izvodih je treba priložiti to odločbo v izvirniku ali neoverjeno kopijo.

 

Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja

Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.