Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 18.11.2016
Naslov: Zavod za ribištvo Slovenije - Ministrstvo za infrastrukturo
Številka: 090-254/2016
Kategorija: Dokument v izdelavi, Upravni postopek, Test interesa javnosti, Okoljski podatki
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje Akcijskega načrta za obnovljive vire energije ANOVE 2010-2020, okoljsko poročilo za ANOVE in vse naravovarstvene smernice in mnenja v zvezi z navedenima dokumentoma. Organ je prosilcu dostop zavrnil, saj bi razkritje dokumentov škodovalo izvedbi upravnega postopka, prav tako pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji za obstoj zatrjevanih izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja (dokumenti niso več v postopku izdelave, prav tako pa organ ni izkazal zatrjevane škode za izvedbo upravnega postopka). IP je hkrati ugotovil, da dokumenti predstavljajo okoljske podatke, ti podatki pa so na podlagi druge alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ absolutno javni. Prav tako je v navedeni zadevi izkazan izrazit javni interes za razkritje vseh dokumentov. Na podlagi navedenega je IP pritožbi ugodil (razen v delu varovanih osebnih podatkov) in organu naložil posredovanje dokumentov prosilcu.

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-254/2016/4

Datum: 18. 11. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi Zavoda za ribištvo Slovenije, Spodnje Gameljne 61 a, 1211 Ljubljana Šmartno (v nadaljevanju prosilec) z dne 25. 10. 2016, zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo, Langusova 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-5/2016/2 z dne 4. 10. 2016, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1. Pritožbi prosilca z dne 25. 10. 2016 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za infrastrukturo, št. 090-5/2016/2 z dne 4. 10. 2016 delno odpravi in se odloči: »Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati na elektronski naslov: infoping@zzrspong.si naslednje dokumente:

- osnutek ANOVE za obdobje 2010-2020 (posodobitev 2016), z datumom september 2016, v celoti,

- okoljsko poročilo za ANOVE za obdobje 2010-2020 (posodobitev 2016), z datumom september 2016, v katerem je dolžan na strani 2/274 in 3/274 prekriti vsa imena, priimke in izobrazbe, razen imena, priimka, izobrazbe in naziva direktorja izvajalca in zakonitega zastopnika podizvajalca, oba na strani 2/256,

- okoljsko poročilo za ANOVE za obdobje 2010-2020 (posodobitev 2016), dodatek za presojo sprejemljivosti za varovana območja, priloga 1, z datumom september 2016, v katerem je dolžan na strani 2/82 prekriti vsa imena, priimke in izobrazbe, razen imena, priimka in naziva direktorja izvajalca,

- mnenje o izhodiščih za izdelavo okoljskega poročila, št. 8-II-202/2—14/TKo z dne 14. 5. 2015, Zavoda RS za varstvo narave, v katerem je dolžan prekriti elektronska naslova javnih uslužbencev navedenih na zadnji strani dokumenta,

- mnenje v postopku usklajevanja, št. 8-II-202/11-O-15/TK z dne 26. 7. 2016, Zavoda RS za varstvo narave, v katerem je dolžan prekriti elektronske naslova javnih uslužbencev in zaposlenih pri naslovniku, navedenih na zadnji strani dokumenta,

- naravovarstvene smernice za posodobitev ANOVE za obdobje 2010-2020, št. 8-III-272/2-O-15/TK z dne 19. 6. 2015, Zavoda RS za varstvo narave, v celoti,

- dopolnjeno gradivo za posodobitev ANOVE za obdobje 2010-2020, št. 8-II-202/13-O-15/TK z dne 30. 8. 2016, Zavoda RS za varstvo narave, v celoti,

- dopolnjeno gradivo (mnenje o ustreznosti okoljskega poročila) za posodobitev ANOVE za obdobje 2010-2020, št. 8-II-202/9-O-15/TK z dne 3. 6. 2016, Zavoda RS za varstvo narave, v katerem je dolžan prekriti elektronska naslova javnih uslužbencev, navedenih na zadnji strani dokumenta,

- dopolnitev naravovarstvenih smernic za posodobitev ANOVE za obdobje 2010-2020 (posodobitev 2014), št. 8-III-272/3-O-15/TK z dne 15. 7. 2015, Zavoda RS za varstvo narave, v celoti,

- analiza omejitev umeščanja malih hidroelektrarn z vidika varstva narave, avgust 2015, v katerem je dolžan na strani 2/45 prekriti vsa imena, priimke in izobrazbe, razen imena, priimka, izobrazbe, podpisa in naziva direktorja izvajalca in zakonitega zastopnika podizvajalca.

 

2. V delu, v katerem je organ v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe na posredovanih dokumentih dolžan prekriti varovane osebe podatke, se pritožba prosilca zavrne.

 

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

 

Prosilec je dne 9. 9. 2016 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za informacije v vezi z aktualnim akcijskim načrtom za obnovljivo energijo za obdobje 2010-2010 (ANOVE 2010-2020). Ker dokumentacija ni javno dostopna, prosilec želi prejeti elektronsko obliko:

1. zadnje posodobljene verzije osnutka ANOVE za obdobje 2010-2020,

2. zadnje elektronske verzije Okoljskega poročila za ANOVE 2010-2020, priloge in dodatek k ANOVE,

3. do sedaj pridobljene naravovarstvene smernice in mnenja, izdana v okviru postopka celovite presoje vplivov na okolje (CPVO),

4. strokovnih podlag za ANOVE, ki se nanašajo oz. obravnavajo hidroelektrarne.

Če se še kakšen drug dokument nanaša na področje sladkovodnega ribištva, prosilec želi prejeti tudi te dodatne dokumente (poročilo, elaborat, ocena stanja, smernice, usmeritve ipd.) Prosilec je še navedel , da se vsebine ANOVE 2010-2010 in okoljskega poročila neposredno nanašajo na področje sladkovodnega ribištva, zato želi, da ga kot pristojno institucijo za sladkovodno ribištvo, organ v največji možni meri vključi v postopek priprave ANOVE 2010-2020, saj je usklajenost ANOVE s področjem sladkovodnega ribištva in ohranjanja ribolovnih virov, nujna.

 

Organ je z odločbo št. 090-5/2016/2 z dne 4. 10. 2016 zahtevo prosilca v celoti zavrnil.

 

V obrazložitvi je navedel, da sta tako osnutek ANOVE 2010-2020 kot okoljsko poročilo za ANOVE 2010-2020 v fazi izdelave. Prosilec zahteva dokument, ki je premet upravnega postopka celovite presoje vplivov na okolje, ki ga vodi Ministrstvo za okolje (MOP). V postopku se poleg teh dokumentov obravnavajo tudi drugi relevantni dokumenti in v njem sodelujejo tudi drugi organi. Posredovanje tega dokumenta bi zato škodovalo izvedbi upravnega postopka, saj bi lahko privedlo do zastojev ali motenj v postopku. Dokument je še predmet usklajevanja in posvetovanja različnih varstvenih resorjev, njegovo morebitno predčasno razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine, saj dokument še ni dokončen.

 

Organ v obrazložitvi še pojasnjuje, da posodablja ANOVE za obdobje 2010-2020, ki ga je julija 2010 sprejela Vlada Republike Slovenije. Skladno z določbo 40. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVO-1) je organ 22. 5. 2014 na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) posredoval obvestilo o nameri priprave posodobitve ANOVE in dne 6. 10. 2014 prejel odločbo MOP o potrebnosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje za ANOVE. Na podlagi navedene odločbe so bila izdelana okoljska izhodišča, ki vsebujejo ustrezne cilje preprečevanja in zmanjševanja obremenjevanja okolja in okvire za načrtovanje posegov v okolje, da se glede na obstoječo stopnjo obremenitve okolja za posamezno vrsto posegov prepreči, omeji ali zmanjša obremenjevanje okolja. Na podlagi potrjenih okoljskih izhodišč, je organ 21. 10. 2015 na MOP poslal Okoljsko poročilo in plan ANOVE. Navedena dokumenta se trenutno nahajata na MOP, ki skupaj z ministrstvi in drugimi organizacijami, ki so glede na vsebino plana pristojna za posamezne zadeve varstva okolja, pripravlja mnenje o ustreznosti okoljskega poročila in o sprejemljivosti vplivov izvedbe plana ANOVE s stališča njihove pristojnosti na okolje. Po ugotovitvi ustreznosti okoljskega poročila bodo pri organu, kot pripravljavci plana ANOVE, javnosti omogočili seznanitev s planom in okoljskim poročilom v okviru javne razgrnitve, ki bo trajala najmanj 30 dni, ter zagotovili njuno javno obravnavo. V okviru javne razgrnitve bo javnost imela pravico dajati mnenja in pripombe na plan in okoljsko poročilo. V tem delu bo, kot ostala javnost, v postopek vključen tudi prosilec. Organ zaključuje, da glede na to, da vsebina plana in okoljskega poročila še nista dokončni in potrjeni ter sta še vedno v upravnem postopku celovite presoje vplivov na MOP ter je dokument še v fazi priprave in usklajevanja znotraj organa, bi njegovo posredovanje javnosti lahko povzročilo napačno razumevanje dokumenta, zaradi česar je organ zahtevo prosilca zavrnil.

 

Prosilec je zoper odločbo organa dne 25. 10. 2016 podal pritožbo. V pritožbi je navedel, da ministrstvo zagotovo razpolaga s svojimi izvodi dokumenta oz. z dokumenti v elektronski obliki, kljub temu, da naj bi se plan ANOVE in okoljsko poročilo nahajala na MOP. Meni, da ni podana izjema po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj zgolj dejstvo, da je postopek CPVO še vedno v teku ne zadošča za zavrnitev zahteve, saj organ ni konkretiziral škode, ki naj bi v postopku nastala. Zgolj pavšalno navaja možnost zastojev in motenj, pri čemer gre za abstraktna predvidevanja organa, ki niso izkazana. Prav tako ni podana niti izjema po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj niso izpolnjeni vsi kriteriji za obstoj navedene izjeme, pri čemer se je prosilec skliceval na obrazložitev IP v odločbi št. 090-38/2016/10 z dne 5. 5. 2016, v kateri je obravnaval isti dokument. Hkrati je prosilec v zaključku navedel, da gre v konkretnem primeru za okoljske podatke, dostop do teh podatkov pa se dovolj ne glede na morebitne izjeme iz 6. člena ZDIJZ.

 

Organ je z dopisom št. 090-5/2016/8 z dne 9. 11. 2016, pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP, skupaj z upravnim spisom, dne 14. 11. 2016 pa je organ IP odstopil tudi dokumente, ki so predmet zahteve.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da pritožnik izpodbija odločitev organa v celoti.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevani dokumenti sodijo v delovno področje organa, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanima dokumentoma razpolaga in da se nahajata v materializirani obliki, saj je organ dokumente posredoval IP v elektronski obliki.

 

IP je ugotovil, da je organ kot dokumente, ki so predmet zahteve prosilca, IP posredoval naslednje dokumente:

- osnutek ANOVE za obdobje 2010-2020 (posodobitev 2016), z datumom september 2016,

- okoljsko poročilo za ANOVE za obdobje 2010-2020 (posodobitev 2016), z datumom september 2016,

- okoljsko poročilo za ANOVE za obdobje 2010-2020 (posodobitev 2016), dodatek za presojo sprejemljivosti za varovana območja, priloga 1, z datumom september 2016,

- mnenje o izhodiščih za izdelavo okoljskega poročila, št. 8-II-202/2—14/TKo z dne 14. 5. 2015, Zavoda RS za varstvo narave,

- mnenje v postopku usklajevanja, št. 8-II-202/11-O-15/TK z dne 26. 7. 2016, Zavoda RS za varstvo narave,

- naravovarstvene smernice za posodobitev ANOVE za obdobje 2010-2020, št. 8-III-272/2-O-15/TK z dne 19. 6. 2015, Zavoda RS za varstvo narave,

- dopolnjeno gradivo za posodobitev ANOVE za obdobje 2010-2020, št. 8-II-202/13-O-15/TK z dne 30. 8. 2016, Zavoda RS za varstvo narave,

- dopolnjeno gradivo (mnenje o ustreznosti okoljskega poročila) za posodobitev ANOVE za obdobje 2010-2020, št. 8-II-202/9-O-15/TK z dne 3. 6. 2016, Zavoda RS za varstvo narave,

- dopolnitev naravovarstvenih smernic za posodobitev ANOVE za obdobje 2010-2020 (posodobitev 2014), št. 8-III-272/3-O-15/TK z dne 15. 7. 2015, Zavoda RS za varstvo narave,

- analiza omejitev umeščanja malih hidroelektrarn z vidika varstva narave, avgust 2015,

 

IP na tem mestu ugotavlja, da je o dokumentu ANOVE 2010-2020 že odločal z odločbo št. 090-38/2016/10 z dne 5. 5. 2016, s katero je pritožbi prosilca ugodil in organu naložil posredovanje dokumenta v celoti. Prav tako je IP že odločal o osnutku ANOVE in okoljskem poročilu za ANOVE za obdobje 2010-2020 z odločbo št. 090-60/2016/5 z dne 25. 5. 2016, pritožbi je bilo delno ugodeno in IP je odločil, da mora organ prosilcu posredovati dokumente s prekritimi varovanimi osebnimi podatki.

 

Ob ugotovitvi, da organ z dokumenti, ki sodijo v njegovo delovno področje razpolaga in da se ti nahajajo v materializirani obliki, se je IP v nadaljevanju spustil v obravnavanje vprašanja, ali zahtevani dokumenti vsebujeta katero izmed zatrjevanih izjem, ki jih določa prvi odstavek 6. člena ZDIJZ.

 

Izjema po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

Ker je organ zavrnitev dostopa posredno utemeljeval z izjemo iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevani dokumenti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa je podana izjema varstva upravnega postopka.

 

Iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. V tem primeru govorimo o izjemi varstva upravnih postopkov.

 

Za obstoj izjeme varstva upravnega postopka morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

 - upravni postopek, v zvezi s katerim je bila sestavljena ali pridobljena informacija, je v teku in

 - razkritje informacije bi škodovalo izvedbi upravnega postopka.

 

IP dalje pojasnjuje, da je v tem pritožbenem postopku ugotavljal, ali sta bila v času odločanja prvostopenjskega organa izpolnjena oba pogoja za obstoj izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Upravni postopek je vrsta pravno urejenega postopka kot celote (zaporedja) procesnih dejanj, s ciljem oblikovati neko upravno pravno razmerje, tj. razmerje na področju upravnega prava. V konkretnem primeru gre za upravni postopek celovite presoje vplivov na okolje, ki ga vodi MOP. V okviru navedenega upravnega postopka se obravnavajo tudi dokumenti, ki jih je zahteval prosilec. Iz pojasnil organa iz zadeve 090-38/2016 izhaja, da se je upravni postopek pričel 22. 5. 2014 (obvestilo o nameri priprave plana) oz. 7. 7. 2014 (dopolnitev obvestila o nameri priprave plana). Upravni postopek se bo zaključil po pridobitvi odločbe o potrditvi plana ANOVE. Časovno zaključka ni mogoče napovedati. Na podlagi pojasnil organa je IP tudi v tem pritožbenem postopku ugotovil, da je upravni postopek celovite presoje vplivov na okolje, ki ga določa 40. člena ZVO-1, še vedno v teku. Navedeni člen v drugem odstavku določa, da se celovita presoja vplivov na okolje izvede za plan, ki ga na podlagi zakona sprejme pristojni organ države ali občine za področje urejanja prostora, upravljanje voda, gospodarjenja z gozdovi, ribištva, rudarstva, kmetijstva, energetike, industrije, prometa, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, oskrbe prebivalstva s pitno vodo, telekomunikacij in turizma, če se z njim določa ali načrtuje poseg v okolje. Navedeno pomeni, da je treba postopek celovite presoje vplivov na okolje pripraviti tudi za ANOVE; pripravljavec plana, za katerega se izvede celovita presoja vplivov na okolje, pa mora pred izvedbo celovite presoje vplivov na okolje zagotoviti okoljsko poročilo. V postopku priprave navedenih dokumentov različni akterji s področja varstva okolja pripravijo tudi svoja mnenja, stališča, smernice ipd. Iz tega sledi, da je prvi pogoj izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izpolnjen.

 

V nadaljevanju je IP presojal obstoj drugega pogoja izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je ugotavljal, ali obstajajo razumni razlogi, da bi razkritje zahtevanih dokumentov lahko škodljivo vplivalo na izvedbo upravnega postopka, ki ga vodi MOP. Organ tudi v konkretni izpodbijani odločbi te škode ni konkretiziral, zato se je IP oprl na pojasnila organa glede zatrjevanega nastanka škode v postopku, ki je pri IP tekel pod št. 090-38/2016. Organ je navedel, da škodo utemeljuje na dejstvu, da seznanjanje javnosti z osnutki strokovnih podlag povzroči zastoje v postopku in posledično škodo pripravljavcem dokumentov. To posledično vpliva tudi na predvidene investicije, nadaljnji razvoj gospodarstva in s tem nova delovna mesta. Argument organa, da bi razkritje zahtevanega dokumenta povzročilo motnje in zastoje v upravnem postopku, ne zdrži resne presoje. IP ugotavlja, da gre v konkretnem primeru le za predvidevanja, vezana na pretekle izkušnje organa, pri čemer ni navedel, ali je šlo za isti upravni postopek in za istega prosilca, temveč zgolj, da je šlo za razkrivanje drugih osnutkov dokumentov javnosti. Glede na to, da so bili prosilci za dokumente v treh pritožbenih postopkih, ki jih je obravnaval IP različni, organ torej šteje, da bi prišlo do motenj v postopku ne glede na to, kdo bi se s podatki seznanil. Ob tem se IP poraja vprašanje, ali morda organ meni, da je vsako (tudi upravičeno in utemeljeno) vprašanje znotraj vodenja postopka, ki vpliva na okolje vseh državljanov Republike Slovenije, takšne vrste, ki si ga organ ne želi na poti do čim hitrejšega in čim manj oviranega dosega svojega cilja. IP tudi meni, da zgodnejša vključitev javnosti v postopek odločanja kvečjemu pripomore k hitrejšemu delovanju organa in učinkovitejšemu sprejemanju aktov. S tem, ko je javnost že v zgodnejših fazah postopka dobila možnost sodelovanja, postane s postopkom bolj seznanjena, razume zakaj je organ sprejel določene odločitve v postopku in s kakšnimi dilemami in vprašanji se je tekom postopka soočal. Na ta način se je mogoče izogniti situaciji, ko je javnost po zaključku postopka postavljena pred sprejeta dejstva, ki ji niso predhodno poznana, jih ne razume in je primorana v primeru, da se z njimi ne strinja, postopke zaustavljati, saj ni imela vpliva na njihovo pripravo. IP še dodaja, da tudi, če bi kdo dejansko poskušal vplivati na postopek in na sprejem odločbe o potrditvi plana ANOVE, to ne more biti razlog, da podatki iz osnutka ANOVE, okoljskega poročila in drugih naravovarstvenih smernic ostanejo javnosti nedostopni. Ni se namreč mogoče postaviti na stališče, da je vsak »zastoj« v postopku sprejema določenega dokumenta, absolutno nepotreben.

 

IP na tem mestu še poudarja, da tudi 6. člen Aarhuške konvencije v 4. točki določa, da mora država zagotoviti udeležbo javnosti že na začetku odločanja, ko so vse možnosti odprte in lahko javnost učinkovito sodeluje. Slednje je odločil tudi Arhus Convention Compliance Committee, tj. mehanizem, ki zagotavlja, da države podpisnice konvencije skrbijo za skladnost delovanja z Aarhuško konvencijo. V zadevi Armenia ACCC/C/2004/8; ECE/MP.PP/C.1/2006/2/Add.1, 10. maj 2006, odstavek 42[1] je navedeno, da je zgodnja udeležba javnosti zagotovljena takrat, ko so še vse možnosti odločanja odprte.

 

IP meni, da z navedbami organa ni izkazana konkretna škoda, ki bi nastala pri izvedbi upravnega postopka. Sama možnost abstraktnega zastoja v postopku (ki sicer po navedbah organa traja že od leta 2014, in to ne glede na to, da je prosilec zahtevo vložil šele v letu 2016), ne pomeni konkretno grozeče nevarnosti za izvedbo postopka. Ker organ ni izkazal, da bi razkritje zahtevanih dokumentov povzročilo takšno škodo, da bi bila izvedba upravnega postopka onemogočena, IP zaključuje, da izjema varstva upravnega postopka v konkretnem primeru ni podana.

 

Poleg tega IP še poudarja, da lahko organ s tem, ko pokaže pripravljenost k vključitvi javnosti v postopek in z ustreznim sodelovanjem z javnostjo, zgolj pridobi na zaupanju in to posledično pripomore k  tekočemu delu, tudi k uspešni izvedbi upravnega postopka. Zapiranje postopkov in skrivanje informacij do trenutka, ko je potrebno dokumente razkriti že na podlagi zakonskih določb, privede do špekulacij v javnosti, različna stališča in mnenja, ki niso oprta na ustreznih dokumentih, pa zmanjšujejo kredibilnost upravnih postopkov. Z zapiranjem informacij in brez jasnih odgovorov, tako ni mogoče pričakovati zaupanja javnosti, ki ga je v zadevah tako visokega pomena, kot je varstvo okolja, že tako težko pridobiti. Dejanja države morajo torej biti usmerjena v pridobivanje zaupanja javnosti, ne pa v vzbujanje vtisa netransparentnosti. Zgolj država, s svojim transparentnim ravnanjem in zaupanjem v kritično presojo javnosti, lahko vzbudi vtis, da je njenim dejanjem mogoče zaupati in s tem tudi zagotovi uspešno izvedbo svojih (upravnih) postopkov.

 

Izjema po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

Organ se v izpodbijani odločbi opira tudi na izjemo po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se zahteva lahko zavrne, če se nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Zato se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevana informacija, do katere je organ prosilcu zavrnil dostop in je predmet presoje IP, predstavlja zatrjevano izjemo.

 

Opredelitev izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ima tri elemente, ki morajo biti podani kumulativno:

- dokument mora biti še v postopku izdelave,

- dokument mora biti še predmet posvetovanja,

- specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).

 

Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, vsebuje Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS št. 76/05, s spremembami in dopolnitvami,  nadaljevanju Uredba), ki v prvem odstavku 7. člena določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.

 

IP na tem mestu ugotavlja, da je osnutek plana ANOVE zaokrožena celota, ki vsebuje 155 strani teksta in slikovnih oz. grafičnih prilog, večji odstavki teksta so označeni z različnimi barvami, iz teksta so tudi razvidne spremembe v tekstu (t. i. »sledi spremembam« oz. »track changes«). Dokumenta Okoljsko poročilo in Okoljsko poročilo-dodatek za presojo sprejemljivosti za varovana območja sta prav tako obsežni zaokroženi celoti, ki ju je izdelalo podjetje Aquarius d. o. o., in v katerem so določeni deli teksta pobarvani z rumeno in zeleno barvo, sicer pa dokument ne vsebuje nedokončanih delov. IP v konkretnem postopku družbe Aquarius d. o. o. ni pozval v postopek kot stranskega udeleženca, saj je ugotovil, da dokument ne vsebuje informacij, ki so last navedene družbe, temveč gre za dokument, katerega naročnik je organ. Predmet zahteve prosilca so tudi mnenja in naravovarstvene smernice, ki jih je v postopku podal Zavoda RS za varstvo narave in analiza omejitev umeščanja malih hidroelektrarn z vidika varstva narave, ki jo je izdelalo podjetje Aquarius d. o. o. Vsi ti dokumenti so zaključeni, podpisani s strani odgovorih oseb in posredovani relevantnim naslovnikom.

 

Organ je v konkretnem primeru svojo odločitev o zavrnitvi dostopa do predmetnih dokumentov utemeljil na dejstvu, da so dokumenti predmet usklajevanja in posvetovanja različnih varstvenih resorjev in da bi predčasno razkritje povzročilo napačno razumevanje njihove vsebine. Iz odločbe tudi izhaja, da je organ dokumenta ANOVE in okoljsko poročilo pričel posodabljati ter da je njuna osnutka dne 21. 10. 2015 posredoval na MOP, saj je v postopku potrebno pridobiti tudi mnenje drugih ministrstev in organizacij, skladno z določili 42. člena ZVO-1.

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni zahtevani pogoji za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi razlogov, ki jih navaja v nadaljevanju.

 

Zahtevani dokumenti so nastali v postopku posodabljanja Akcijskega načrta za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020, ki ga je julija 2010 sprejela Vlada RS. Organ je obvestilo o nameri priprave posodobitve ANOVE posredoval na MOP dne 22. 5. 2014 (oz. dopolnitev dne 7. 7. 2014). Organ je torej v tem času pripravljal posodobitve obstoječega ANOVE, ter jih dne 21. 10. 2015 odposlal v nadaljnjo obravnavo na MOP. Hkrati so bila za potrebe izdelave okoljskega poročila izdelana okoljska izhodišča. Na podlagi potrjenih izhodišč je organ dne 21. 10. 2015 na MOP posredoval tudi Okoljsko poročilo. Organ tekom postopka prejema različna mnenja in naravovarstvene smernice, ki so zaključeni dokumenti, podpisani in tudi kot celota posredovani organu ali drugim subjektom. Ti dokumenti v ničemer niso več predmet posvetovanja ali usklajevanja, ne glede na to, da postopek kot tak še traja. Ti dokumenti so že pripravljeni in zaključeni in se ne bodo več spreminjali.

 

IP ugotavlja, da je sam postopek celovite presoje vplivov na okolje sestavljen iz več faz, v katerih nastajajo različni dokumenti, katerih cilj je potrditev pripravljenega načrta. Dokumenti (ANOVE in okoljsko poročilo), ki jih v predmetni zadevi zahteva prosilec, so torej dokumenti, ki so bili sprejeti že leta 2010, sedaj pa se v določenih delih spreminjajo in dopolnjujejo. Nekateri dokumenti, ki jih je zahteval prosilec (mnenja, smernice), so dokumenti, ki so že zaključeni in izdelani in se ne spreminjajo in dopolnjujejo več. Dokumenti, ki vsebujejo spremembe, so nastali pri organu oz. pri izvajalcu, ki je delal za organ, dokumenti z vsebovanimi (v določeni fazi zaključenimi) spremembami pa so bili posredovani MOP, z namenom, da MOP dokumenta pošlje vsem ministrstvom in drugim organom, ki so glede na vsebino načrta pristojni za posamezne zadeve varstva okolja. Glede na pridobljena mnenja ali sporočila, lahko ministrstvo načrt oceni kot ustrezen ali pa zahteva dopolnitev okoljskega poročila z dodatnimi ali s podrobnejšimi informacijami. Vendar pa dejstvo, da določen dokument predstavlja zgolj verzijo končnega dokumenta, ne pomeni, da je ta konkretni dokument (določena verzija) še vedno v postopku izdelave in posvetovanja. Dokumenti, ki so še v postopku izdelave so dokumenti, ki jih organ šele pripravlja in oblikuje in ne verzije, ki so že pripravljene in oblikovane in posredovane v nadaljnje faze postopka.

 

Postopek celovite presoje vplivov na okolje sestavlja več faz in dve izmed teh sta tudi fazi priprave predloga ANOVE in izdelave okoljskega poročila. Ti fazi sta že zaključeni, saj sta bila predloga dokumentov posredovana v nadaljnji postopek na MOP. Po prejetih mnenjih ministrstev in drugih organov lahko praviloma nastanejo tudi nove in različne verzije določenega dokumenta. Vsaka različica zase predstavlja dokument, ki je, če ga poseduje zavezanec po ZDIJZ, informacija javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ, in sicer ne glede na to, da vsebina dokumenta morebiti ne bo sprejeta kot končno besedilo dokumenta. Vsaka takšna različica predloga dokumenta namreč predstavlja samostojno informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa in se nahaja v obliki dokumenta, ki jo je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

 

Tolmačenje izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ na način, kot je to v izpodbijani odločbi storil organ, bi v praksi pomenilo, da bi na podlagi te izjeme lahko javnosti omejili dostop do večine dokumentov, ki nastajajo med večfaznimi postopki, kar pa bi bilo povsem v nasprotju z zahtevo po javnosti teh postopkov. Ob analogni primerjavi z npr. zakonodajnim postopkom je mogoče ugotoviti, da informacijo javnega značaja ne predstavlja samo sprejet zakon, temveč tudi predlog zakona in vse kasnejše različice dokumenta, pri čemer je treba zagotoviti tudi sledljivost sprememb prvotnega dokumenta (7. odstavek 10. člena Uredbe). Iz navedenega, zlasti iz dikcije 10. člena Uredbe, je jasno razvidno, da informacija javnega značaja ni le končno besedilo predloga dokumenta, pač pa tudi že vse predhodne zaključene verzije dokumenta.

 

Obravnavani dokumenti brez dvoma predstavljajo eno izmed zaključenih verzij dokumenta, ki ga v luči zgornjih navedb ni mogoče šteti med dokumente v postopku izdelave v smislu izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Mnenja in naravovarstvene smernice pa nedvomno predstavljajo zaključene dokumente, ki niso ena izmed verzij tega dokumenta, temveč edina verzija tega dokumenta. Zahtevani dokumenti niso več v postopku izdelave, ampak so zaključeni in so bili že posredovani drugim subjektom v postopku. Da gre pri ANOVE in okoljskem poročilu za verziji dokumenta, ki še nista zadnji in dokončni verzija, pa kaže tudi samo pojmovanje dokumenta AN OVE, ki nosi ime osnutek, kar jasno kaže na to, da dokončne odločitve še niso bile izoblikovane. Prav tako je iz različnih pripomb in opomb v obeh dokumentih očitno, da bosta še doživljala spremembe in da ne gre za končni verziji dokumenta. Vsekakor pa sta presojani verziji dokumenta nastali kot celota in sta bili po navedbah organa že posredovani drugemu organu, ki bo navedena dokumenta razposlal po pristojnih ministrstvih in organih z namenom pridobitve ustreznih mnenj.

 

Da dokumenta po vsej verjetnosti nista zadnji verzija dokumenta, pa kot rečeno za obravnavani primer ni relevantno. Odločilno dejstvo v konkretnem primeru je, da zahtevana dokumenta nista več v fazi izdelave pri organu, saj za to ne izpolnjujeta pogojev iz Uredbe, ki v prvem odstavku 7. člena določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje. Zahtevana dokumenta sta zaključena, saj sta bila znotraj večfaznega upravnega postopka že posredovana v novo fazo izven organa. V konkretnem primeru tako nista izpolnjena prvi in drugi pogoj za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, to je, da mora biti dokument še v postopku izdelave pri organu in da mora biti pri organu še predmet posvetovanja.

 

Dokumenta kot taka pa ne bi prestala niti škodnega testa (tretjega pogoja) iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj razkritje takšnega dokumenta ne more povzročiti napačnega razumevanja njegove vsebine. Povsem jasno je namreč, da gre pri treh dokumentih za osnutek, ki ni pravno zavezujoč dokument, da so deli besedila še označeni in še vsebinsko odprti. Zato takšna dokumenta zagotovo ne moreta povzročiti napačnega razumevanja njune vsebine. IP na tem mestu še dodaja, da je smisel transparentnosti postopka tudi v tem, da se širša strokovna in nestrokovna javnost, torej vse zainteresirane skupine, vključijo v postopek sprejemanja dokumentov in na ta način izrazijo svoja mnenja in stališča o predlaganem dokumentu. Sodelovanje javnosti že v samem začetku postopka sprejemanja določenih dokumentov pripomore k temu, da so sprejeti predpisi dejansko implementirani tudi v praksi.

 

IP zaključuje, da v konkretnem primeru ni podan nobeden izmed treh elementov, ki so pogoj za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj dokumenti, ki jih zahteva prosilec niso več v postopku izdelave in niso več predmet posvetovanja, poleg tega pa njuno razkritje tudi ne bi moglo povzročiti napačnega razumevanja njune vsebine v smislu, kot to določa 9. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Okoljski podatki

 

Na tem mestu IP opozarja na 2. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka (torej ne glede na taksativno določene izjeme od prostega dostopa) dostop do informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Takšna ureditev je bila vnesena v ZDIJZ kot posledica ratifikacije Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega sredstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju Aarhuška konvencija). Za okoljske informacije namreč zaradi določil te konvencije ne velja nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ kot absolutna. Aarhuška konvencija določa, da je treba izjeme razlagati omejevalno ob upoštevanju javnega interesa za razkritje in ob upoštevanju, ali se zahtevane informacije nanašajo na emisije v okolje. Aarhuška konvencija je rezultat mednarodno vse bolj razširjenega prepričanja, da morajo biti od vseh informacij javnega značaja javnosti najbolj dostopne prav okoljske informacije, saj so te ključnega pomena za trajnostni razvoj in učinkovito sodelovanje javnosti pri upravljanju z okoljem.

 

Določilom Aarhuške konvencije sledi tudi ZVO-1, ki med temeljnimi načeli določa načelo sodelovanja in načelo javnosti. Prvo načelo je opredeljeno v 6. členu ZVO-1, ki določa, da država in občina pri sprejemanju politik, strategij, programov, planov, načrtov in splošnih pravnih aktov, ki se nanašajo na varstvo okolja, omogočata sodelovanje povzročiteljev obremenitve, izvajalk ali izvajalcev javnih služb varstva okolja in drugih oseb, ki opravljajo dejavnosti varstva okolja, in javnosti. Država zagotavlja sodelovanje in solidarnost pri reševanju globalnih in meddržavnih vprašanj varstva okolja, zlasti s sklepanjem meddržavnih pogodb, sodelovanjem z drugimi državami v zvezi s plani, programi in posegi v okolje s čezmejnim vplivom, z obveščanjem drugih držav o okoljskih nesrečah in mednarodno izmenjavo okoljskih podatkov. Načelo javnost pa izhaja iz 13. člena ZVO-1, ki določa, da so okoljski podatki javni. Vsakdo ima pravico dostopa do okoljskih podatkov skladno z zakonom. Javnost ima pravico sodelovati v postopkih sprejemanja predpisov, politik, strategij, programov, planov in načrtov, ki se nanašajo na varstvo okolja, skladno z ZVO-1. Javnost ima pravico sodelovati v postopkih, ki se nanašajo na plane, programe in posege v okolje v drugih državah, ki bi lahko vplivali na okolje v Republiki Sloveniji, skladno z ZVO-1. Javnost ima pravico sodelovati v postopkih izdajanja konkretnih pravnih aktov, ki se nanašajo na posege v okolje, skladno z ZVO-1. Dostop do okoljskih podatkov ureja prvi odstavek 110. člena ZVO-1, na podlagi katerega morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določa ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. V tem delu ZVO-1 torej jasno napotuje na Aarhuško konvencijo in ZDIJZ. 110. člen ZVO-1 v drugem odstavku določa, da so okoljski podatki tudi dejavnosti, vključno s postopki državnih organov, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, torej tudi dokumenti in konkretno presojanega postopka.

 

Zahtevani dokumenti predstavljajo okoljske podatke (kar priznava tudi organ), ti podatki pa so na podlagi druge alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ absolutno javni. Navedbe organa, da je treba v konkretnem postopku upoštevati določbe o zagotavljanju javnosti po ZVO-1 in ne po ZDIJZ, so neutemeljeni. Organ napačno tolmači, da ZDIJZ glede sodelovanja javnosti napotuje na ZVO-1. ZDIJZ namreč na ZVO-1 napotuje zgolj v delu, ki se nanaša na vprašanje, kateri podatki predstavljajo okoljske podatke. ZVO-1 res določa, v kateri fazi mora organ javnosti predstaviti celovite presoje vplivov na okolje, vendar navedeno ne pomeni, da prosilec na podlagi določb ZDIJZ, ne more dostopati do posamičnih dokumentov, ki so bili ustvarjeni znotraj tega postopka, in to še preden bi se navedeni upravni postopek zaključil, saj teh dokumentov ne zahteva na podlagi ZVO-1, temveč na drugi zakonski podlagi (ZDIJZ).

 

Po preučitvi vseh navedenih pravnih podlag in pregledu vsebine zahtevanega dokumenta IP ugotavlja, da dokumenta predstavljata načrt, ki se nanaša na posege v okolje in ki ga sprejemajo državni organi in na okoljsko poročilo strateške presoje vplivov na okolje za AN OVE, torej gre pri obeh dokumentih za okoljski podatek, te vrste podatkov pa, na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne morejo biti izvzete iz prostega dostopa informacij javnega značaja, kar pomeni, da mora biti dokument tudi iz tega vidika prosto dostopna informacija javnega značaja.

 

Javni interes

 

IP na tem mestu pojasnjuje, da je v konkretni zadevi za razkritje zahtevanih dokumentov podan tudi izrazit javni interes. Organ v konkretnem primeru namreč spreminja že obstoječe in sprejete dokumente glede načrta za obnovljive vire energije in okoljsko poročilo glede tega načrta. Ti postopki trajajo že več let, pri čemer organ vse dokumente skriva in jih ne posreduje zainteresirani strokovni in splošni javnosti. Ti dokumenti omogočajo seznanitev z dejanskim stanjem glede predvidene izgradnje hidroelektrarn in med drugim tudi obstoja ribjega življa v rekah. Tudi konkretni prosilec je kot javni zavod, ki v interesu države deluje na področju proučevanja in zaščite rib, zainteresiran za vstop v postopek in za seznanitev z ugotovitvami organa in drugih vključenih subjektov. Ne da bi organ navedene dokumente odprl, ni mogoče zagotoviti ustreznega in kvalitetnega sodelovanja javnosti v postopku sprejemanja predpisov, ki lahko pomembneje vplivajo na okolje. Načrtovani posegi pomembneje vplivajo na okolje, kar dokazuje tudi dejstvo, da je bilo za spremembe že sprejetega načrta, ponovno potrebno uvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje. Posegi se nanašajo tudi na zavarovana območja, na katerih živi veliko število zaščitenih vrst živali in rib (tudi z rdečega seznama). Zaradi tega je v širšem interesu javnosti, da se ji pregledno in v celoti predstavijo poročila, smernice in načrti, skupaj z okoljskimi vplivi, ki bi jih načrtovani posegi imeli na celotno področje.

 

Gre namreč za tematiko, nad katero je javnost v okviru varstva okolja in ohranjanja narave za prihodnje generacije, dolžna nadzorovati odločitve pristojnih organov. Javnost ima tako med drugim pravico izvedeti, kakšno je trenutno stanje načrtovanih planov za obnovljive vire energije in kako ti vplivajo na okolje. Javnost ima pravico (in dolžnost) izvedeti, kako bodo načrtovani plani vplivali na okolje in na prizadete živali, rastline in ljudi, ter kako bo varovan obstoj okoljskega ravnovesja. Na tem mestu velja opozoriti tudi na časovni pomen takojšnjega razkritja dokumentov iz razloga, ker bi razkritje dokumentov kasneje, ko bodo načrti in plani na določenem nivoju že sprejeti, pomenilo, da javnost ne bo imela več možnosti vplivanja na dejansko sprejete načrte in ugotovljene vplive in javnost ne bo polnopravno vključena v pripravo zahtevanih dokumentov.

 

Da gre za izrazit javni interes izhaja tudi iz tega, da je IP v letu 2016 obravnaval izrazit porast zahtev za dostop do okoljskih informacij, ki se nanašajo na obnovljive vire energije (predvsem na izgradnjo hidroelektrarn). Rešenih pritožb s področja okoljskih podatkov je bilo v letu 2016 kar 15.[2] Zgolj za primerjavo – pritožb s področja okoljskih informacij je bilo v letu 2015 osem, v letu 2014 štiri, v letu 2013 in 2012 pa zgolj ena na leto. Iz postopkov je mogoče ugotoviti tudi, da se organi izrazito upirajo razkritju zahtevanih informacij, saj so bile vse zahteve po razkritju dokumentov s strani organov zavrnjene, IP pa je v vseh pritožbenih postopkih glede obravnavane problematike odločil v korist pritožnikov in organom naložil razkritje zahtevanih dokumentov (z izjemo varovanih osebnih podatkov).

 

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vendar pa se v skladu z določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

 

IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da:

- Okoljsko poročilo za akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020, z datumom september 2016 vsebuje osebne podatke fizičnih oseb, in sicer gre za imena, priimke in izobrazbe vseh izdelovalcev dokumenta, ki so zaposleni v zasebni družbi. Dokument v poglavju »14 Viri« vsebuje tudi navedbo uporabljenih virov, v katerih so med drugim navedeni tudi priimki določenih avtorjev uporabljenih virov in literature;

- Okoljsko poročilo za akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 – priloga 1: dodatek za presojo sprejemljivosti na varovana območja, z datumom september 2016, vsebuje osebne podatke fizičnih oseb, in sicer gre za imena, priimke in izobrazbe vseh izdelovalcev dokumenta, ki so zaposleni v zasebni družbi. Dokument v poglavju 5.1 vsebuje Literaturo in druge vire, v katerih so med drugim navedeni tudi priimki določenih avtorjev uporabljenih virov in literature;

- Mnenje o izhodiščih za izdelavo okoljskega poročila z dne 14. 5. 2015 vsebuje imena, priimke, delovno mesto, izobrazbe in podpise pripravljavca dokumenta in direktorja Zavoda RS za varstvo narave, priimke avtorjev uporabljenih virov in dva elektronska naslova javnih uslužbencev, na katera je bil dokument posredovan,

- Mnenje v postopku usklajevanja z dne 26. 7. 2016 vsebuje imena, priimke, delovno mesto, izobrazbo in podpise pripravljavca dokumenta in direktorja oz. podpisnika Zavoda RS za varstvo narave in dva elektronska naslova zaposlenih pri naslovniku dopisa in en elektronski naslov javnega uslužbenca,

- Naravovarstvene smernice za posodobitev ANOVE za obdobje 2010-2020 z dne 19. 6. 2015, Zavoda RS za varstvo narave vsebujejo imena, priimke, delovno mesto, izobrazbo in podpise pripravljavca dokumenta in direktorja Zavoda RS za varstvo narave, priimke avtorjev uporabljenih virov in dva elektronska naslova javnih uslužbencev, na katera je bil dokument posredovan in imena in priimke dveh javnih uslužbenk, zaposlenih na MOP, katerim je bil dokument posredovan v vednost,

- Dopolnjeno gradivo za posodobitev ANOVE za obdobje 2010-2020 z dne 30. 8. 2016, Zavoda RS za varstvo narave vsebuje imena, priimke, delovno mesto, izobrazbe in podpise pripravljavca dokumenta in direktorja Zavoda RS za varstvo narave,

- Dopolnjeno gradivo (mnenje o ustreznosti okoljskega poročila) za posodobitev ANOVE za obdobje 2010-2020 z dne 3. 6. 2016 vsebuje imena, priimke, delovno mesto, izobrazbe in podpise pripravljavca dokumenta in direktorja Zavoda RS za varstvo narave in dva elektronska naslova javnih uslužbencev, katerim je bil dokument posredovan,

- Dopolnitev naravovarstvenih smernic za posodobitev ANOVE za obdobje 2010-2020 (posodobitev 2014) z dne 15. 7. 2015 vsebujejo imena, priimke, delovno mesto, izobrazbo in podpise pripravljavca dokumenta in direktorja Zavoda RS za varstvo narave in imeni in priimka dveh javnih uslužbenk, zaposlenih na MOP, katerim je bil dokument posredovan v vednost,

- analiza omejitev umeščanja malih hidroelektrarn z vidika varstva narave, avgust 2015, vsebuje osebne podatke fizičnih oseb, in sicer gre za imena, priimke in izobrazbe vseh izdelovalcev dokumenta, ki so zaposleni v zasebni družbi. Dokument v poglavju 8 vsebuje Literaturo in druge vire, v katerih so med drugim navedeni tudi priimki določenih avtorjev uporabljenih virov in literature;

 

IP je ugotovil, da za osebne podatke zaposlenih v zasebnih družbah (razen za zakonite zastopnike teh družb) ne obstaja zakonska podlaga, ki bi dopuščala njihovo razkritje, zaradi česar jih je treba, pred posredovanjem prosilcu, ustrezno anonimizirati. IP na tem mestu ugotavlja, da osebni podatki iz zahtevanega dokumenta, ki se nanašajo na zakonite zastopnike, niso varovani osebni podatki, saj gre za osebe, pooblaščene za zastopanje, katerih vpis v javni register je obvezen. Prav tako ni zakonske podlage za to, da bi kot varovane ščitili priimke avtorjev posameznih uporabljenih virov, saj bi bilo to v nasprotju z avtorsko pravico, kot je določena v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; ZASP). Podlaga za razkritje navedenih osebnih podatkov javnih uslužbencev je navedena v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatke, ki so v povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oz. z opravljanjem javne funkcije. Elektronski naslov javnega uslužbenca, ki je sestavljen iz njegovega imena in priimka se šteje za varovan osebni podatek, saj imajo organi za kontaktiranje in javnost na spletnih straneh naveden splošni elektronski naslov (vpisnika, glavne pisarne), zaradi česar elektronskih naslovov posameznih javnih uslužbencev ni mogoče šteti za prosto dostopno informacijo javnega značaja.

 

ZDIJZ v 7. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (delni dostop). Organ mora podatke izbrisati na način iz 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05 in 119/07), ki določa, da se v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. čl. ZDIJZ, šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče med drugim fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki. Skladno z navedenim je IP organu naložil izvedbo delnega dostopa do zahtevanih dokumentov.

 

Sklepno

 

 

 

Glede na vse navedeno IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Kot izhaja iz prvega odstavka 252. člena ZUP organ druge stopnje v primeru, če ugotovi, da so bili v odločbi prve stopnje zmotno presojeni dokazi, da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja ali da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno v zadevi, ali če spozna, da bi bilo treba po prostem preudarku izdati drugačno odločbo, odpravi odločbo prve stopnje in sam reši zadevo. Zato je v konkretnem primeru IP delno odpravil odločbo organa in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe. V delu (glede varovanih osebnih podatkov, ki jih mora organ na posredovanih dokumentih prekriti) je IP pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

 


[1] Dostopno na: www.eufje.org/images/DocAarhus/Aarhus%20CC%20case-law.pdf.

[2]Statistika dostopna na spletni strani IP: www.ip-rs.si/ijz/.