Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 19.05.2011
Naslov: Zavod za prestajanje kazni Dob - Ministrstvo za pravosodje
Številka: 090-50/2011/6
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Osebni podatek, Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Odobreno


POVZETEK
Prosilec je zahteval fotokopijo zapisnikov in poročil sej Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij.  Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo z obrazložitvijo, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Prosilka se z odločitvijo organa ni strinjal, zato je vložila pritožbo. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da se dokumenti nahajajo pri organu, zato je pritožbi prosilca ugodil in prosilcu zaradi varovanih osebnih podatkov v zahtevanih dokumentih, omogočil delni dostop do dokumentov.


ODLOČBA

Številka: 090-50/2011/
Datum: 19. 5. 2011

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi  ……………………. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-5/2011/4 z dne 21. 2. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožbi prosilca se ugodi, izpodbijana odločba št. 090-5/2011/4 z dne 21. 2. 2011 se odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni od vročitve te odločbe posredovati:

-    Zapisnik seje Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij z dne 2. 2. 2011, št. 012-34/2009,

-    Poročilo članic Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij, št. Su 150001/2009-4 z dne 13. 1. 2010, ki je sestavljeno iz Poročila (3 strani) in prilog (Dopis članov Sveta ministru z dne 9. 6. 2010 št. 012-18/2010/1, zahteva paznikov, pritožba paznika na ZPKZ Ig z dne 11. 5. 2010, dopis paznika UIKS-u z dne 11. 5. 2010, elektronska pošta z dne 4. 12. 2009), pri čemer je organ dolžan prekriti:

-    na 1. strani Poročila:
•    besedilo prvega odstavka od vključno 10 besede v drugi vrstici (beseda »da«) do konca odstavka,
•    ime in priimek obsojenca v drugi vrstici drugega odstavka;
-    na 2. strani Poročila:
•    besedilo drugega odstavka od začetka (začenja se z besedo obsojenec) pa do vključno 22. vrstice, razen zadnje besede »po«,
•    besedilo drugega odstavka od vključno 34. vrstice do vključno prve besede v 38. vrstici,
-    na 2. strani dopisa članov Sveta ministru:
•    v besedilu drugega odstavka celoten tretji stavek, ki se začne z besedo »po« ,
•    celoten šesti (zadnji) odstavek, ki se začne z besedama »prvi pogovor«,
-    na 3. strani dopisa članov Sveta ministru:
•    v prvem odstavku besedilo od vključno besede »ki« v prvi vrstici do besede »prejel« v drugi vrstici,
•    v tretjem odstavku celotno tretjo in četrto alinejo,
-    na 4. Strani  dopisa članov Sveta ministru:
•    celotno drugo alinejo (začenja se z besedo zaposleni),
•    celoten prvi, drugi in tretji stavek v tretji alineji,
-    na zahtevi paznikov:
•    vse lastnoročne podpise,
-    na pritožbi paznika na ZPKZ Ig z dne 11. 5. 2010:
•    ime, priimek, naslov, kraj in poštno številko ter lastnoročni podpis pošiljatelja,
-    na dopisu (prošnji) paznika UIKS-u z dne 11. 5. 2010:
•    naslov, kraj in poštno številko pošiljatelja,
•    celoten prvi odstavek, ki se začne z besedo »pred«.

2.    V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.


OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 13. 12. 2010 na organ naslovil zahtevo za dostop do:
-    fotokopij vseh poročil Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljevanju SZIKS) izdelanih v letu 2010 in posredovanih ministru do 9. 12. 2010,
-    informacije, kdo je podpisan pod poročila, izdelana v letu 2010,
-    fotokopij dokumentov, v katerih so sprejete usmeritve in odločitve glede posameznih vprašanj, ki jih SZIKS obravnava,
-    fotokopije zapisnikov z vseh sej SZIKS,
-    fotokopije ločenih mnenj iz zapisnikov s seje,
-    informacije, ali so bili povrnjeni stroški članom SZIKS.

Organ je z odločbo št. 090-5/2011/4 z dne 21. 2. 2011 prosilcu v celoti zavrnil zahtevo za posredovanje navedenih dokumentov z obrazložitvijo, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti.

Prosilec je dne 1. 3. 2011 vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-5/2011/4 z dne 21. 2. 2011.

Prosilec v pritožbi navaja, da poročila SZIKS nedvomno obstajajo, zato prosilec meni, da gre za prikrivanje poročil in ostale dokumentacije v zvezi z delovanjem SZIKS. Prosilec navaja, da obstoj zahtevane dokumentacije v zvezi z delovanjem SZIKS potrjuje tudi vsebina 17. Seje Komisije DZ RS za peticije ter človekove pravice in enake možnosti, dne 1. 10. 2010. Na tej seji član SZIKS podaja oceno o stanju v slovenskih zaporih, do katere je, po prosilčevem mnenju, lahko prišel le v okviru delovanja v SZIKS. Prosilec tudi meni, da je za pridobitev podatkov za podajanje ocene omenjeni član SZIKS v skladu z določbami Sklepa o ustanovitvi SZIKS zagotovo prejel povračilo stroškov.

Organ je z dopisom št. 090-5/2011/8 z dne 9. 3. 2011 pritožbo kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, odstopil Pooblaščencu. Pritožbi je organ priložil spis, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je organ vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja.

V dopisu organ dodatno pojasnjuje, da je junija 2010 sicer prejel gradivo s strani članice SZIKS, ki se je nanašalo na področje izvrševanja kazenskih sankcij, vendar glede na to, da gradiva ni bilo mogoče označiti kot usklajene in konsistentne strateške usmeritve, kot jih kot nalogo SZIKS predvideva sklep o ustanovitvi SZIKS, je organ dne 22. 2. 2011 gradivo članici SZIKS vrnil. Ob tem je organ članico ter ostale člane pozval, da ponovno razmislijo o ustreznih strateških usmeritvah za izboljšanje razmer v zavodih za prestajanje kazni zapora. Organ dodaja, da naj bi te predloge SZIKS obravnaval na eni izmed prihodnjih sej. Organ dodaja, da ne razpolaga z zapisniki sej SZIKS, saj od ustanovitve do prejema zahteve prosilca, SZIKS ni imel nobene seje. Nobenemu članu SZIKS niso bili povrnjeni nobeni stroški za delo v SZIKS.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja pri organu obstajajo, je Pooblaščenec pri organu dne 30. 3. 2011, v prisotnosti uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.  

Glede na ugotovitve na ogledu in camera, je Pooblaščenec dne 6. 4. 2011 organu poslal poziv, da pošlje v izvirniku, brez prekritih podatkov:
-    vsa poročila Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljevanju SZIKS) izdelana v letu 2010 in posredovana ministru do 9. 12. 2010,
-    fotokopije zapisnikov z vseh sej SZIKS.

Organ je dne 18. 4. 2011 Pooblaščencu poslal zahtevane dokumente.

Pritožba je utemeljena.

1. Bistvena kršitev pravil postopka in predmet presoje Pooblaščenca

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Pooblaščenec primarno ugotavlja, da organ v zavrnilni odločbi ni navedel oz. konkretno opredelil posameznih dokumentov, ki naj bi bili predmet njegovega odločanja, ampak zgolj pavšalno govori o »ugotovitvah Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij oziroma vseh članov Sveta…«. Prosilec je v zahtevi dokumente natančno opredelil oziroma poimenoval, zato se od organa pri presoji zahteve pričakuje oziroma zahteva, da je določen, zlasti v smislu, katere dokumente je v okviru postavljene zahteve sploh obravnaval. Organ pa je v izreku odločbe zavrnil dostop do »ugotovitev Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij oziroma vseh članov Sveta …«.

Pooblaščenec ugotavlja, da izrek izpodbijane odločbe ni v skladu z določbo šestega odstavka 213. člena ZUP. Slednji določa, da mora biti izrek kratek in določen; če je treba, se lahko razdeli tudi na več točk. Vendar kratkost ne sme iti na račun nedvoumnosti. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo. Prav tako se v izreku ne sme uporabljati pavšalnih izrazov, kot npr. »vse zapiske (ugotovitve in podobno)«, saj niso izvršljivi. Iz izreka v izpodbijani odločbi sploh ni razvidno, kateri dokumenti so bili predmet presoje.

Pooblaščenec ugotavlja, da tak izrek izpodbijane odločbe ni določen, saj zgolj navedba splošnih izrazov, brez konkretne opredelitve dokumenta, ne omogoča določljivosti, ki jo zahteva zakon. Ker postane izvršljiv, pravnomočen oziroma dokončen le izrek upravne odločbe, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V konkretnem primeru pa izrek izpodbijane odločbe ni takšen, saj ni v skladu s šestim odstavkom 213. člena ZUP, s čimer je organ storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka drugi odstavek 237. člen ZUP), zaradi česar izpodbijana odločba ni zakonita in jo je zato treba odpraviti.

Ker je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker se izpodbijana odločba ne da preizkusiti, zlasti zaradi nedoločnosti izreka in neutemeljene obrazložitve, je Pooblaščenec ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam v skladu s prvim odstavkom 251. člena ZUP.

Pooblaščenec je zato v nadaljevanju presojal, ali dokumenti, ki jih je prosilec zahteval dne 13. 12. 2010 in glede katerih je organ prosilcu zavrnil dostop, obstajajo.

2. Organ kot zavezanec po ZDIJZ

Subjekti, ki so po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

Organ - ministrstvo, ki je del izvršilne veje oblasti, brez dvoma sodi med organe, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja. Enako izhaja iz 14. člena Zakona o državni upravi (Ur. l. RS, št. 113/2005, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZDU-1), ki ministrstva uvršča med upravne organe, ki opravljajo upravne naloge. Kot tak je organ pravna oseba javnega prava, ki sodi v krog organov, ki so zavezanci po zgoraj citiranem prvem odstavku 1. člena ZDIJZ.

Pooblaščenec je v obravnavanem primeru moral ugotoviti, ali gre pri zahtevani informaciji za informacijo javnega značaja v smislu ZDIJZ. Ker se je organ v svoji odločbi skliceval na to, da zahtevanih dokumentov nima in ker prosilčeva pritožba izhaja iz domneve o njihovem neobstoju, je bilo v pritožbenem postopku treba, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo oziroma, ali organ z njimi razpolaga.

3. Splošno o informacijah javnega značaja

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (zavezanci). ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled, bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je, da prosilcu ni treba izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen, v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa.

Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:

1) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti. (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).

Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa, saj je prosilec zahteval seznanitev z dokumenti strokovnega sveta za izvrševanje kazenskih sankcij, ki je v skladu z 2. členom sklepa o ustanovitvi strokovnega sveta za izvrševanje kazenskih sankcij št. 012-34/2009 z dne 31. 8. 2009, osrednje strokovno usklajevalno telo ministra za pravosodje, namenjeno izmenjavi ter pridobitvi stališč in mnenj glede programov in politik s področja izvrševanja kazenskih sankcij ter sprejemanju ustreznih stališč in usmeritev za njihovo pripravo. Zahtevani dokumenti torej spadajo v delovno področje organa.

2) organ mora z njo razpolagati,

Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, je treba najprej ugotoviti, ali dokumenti, ki jih zahteva prosilec, ustrezajo navedenemu.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 30. 3. 2011, v prisotnosti uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja pri organu, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.

In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
 
Organ je na in camera ogledu Pooblaščencu glede poročil Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij izdelanih v letu 2010 in posredovanih ministru do 9. 12. 2010 pojasnil, da so prejeli poročilo, vendar gradiva ni bilo mogoče označiti kot usklajenih in konsistentnih strateških usmeritev, kot jih kot nalogo SZIKS predvideva sklep o ustanovitvi, zato je organ gradivo vrnil članici SZIKS. V dopisu naslovno članico in ostale člane SZIKS organ prosi, da v zvezi z obravnavano tematiko razmislijo o ustreznejših strateških usmeritvah. Organ Pooblaščencu tudi predloži dopis št. 012-18/2010/2 z dne 21. 2. 2011, iz katerega izhaja navedeno. Organ poudari, da od takrat ni prejel nobenega drugega gradiva s strani SZIKS.

Organ na ogledu pojasni tudi, da je bilo gradivo poslano članici strokovnega sveta za izvrševanje kazenskih sankcij. Strokovni svet za izvrševanje kazenskih sankcij, ki je osrednje strokovno usklajevalno in posvetovalno telo ministra za pravosodje, ima v skladu s 4. členom Sklepa o ustanovitvi strokovnega sveta za izvrševanje kazenskih sankcij sedež na Ministrstvu za pravosodje oziroma v drugih poslovnih prostorih ministrstva. Dokumenti se v skladu z navedenim morajo nahajati na Ministrstvu za pravosodje in ne osebno pri članih sveta. V primeru, da imajo posamezni člani gradivo pri sebi in se ne nahaja v prostorih Ministrstva za pravosodje, je organ dolžan člane pozvati, naj gradivo oz. poročila predložijo ministrstvu.

Glede povrnitve stroškov članom sveta prosilec v pritožbi navaja, da je član SZIKS sodeloval na 17. seji Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti 1. 10. 2010 in podal oceno o stanju v slovenskih zaporih. Prosilec sklepa, da je za to moral dobiti povrnjene stroške.

Organ je na in camera ogledu poudaril, da članom sveta niso bili povrnjeni nobeni stroški, kot to res predvideva sklep o ustanovitvi SZIKS, ker ni bilo nobene seje sveta.
Pooblaščenec je pregledal Uredbo o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih (UL RS, št. 19/2007, 16/2009, v nadaljevanju Uredba), na podlagi katere se članom SZIKS v skladu z 9. členom sklepa o ustanovitvi izplačujejo sejnine. Uredba določa, da je član upravičen do sejnine, če je sodeloval pri delu organa na: redni ali izredni seji - v višini redne sejnine za vsako udeležbo na seji, dopisni seji - v višini 80 odstotkov redne sejnine za vsako udeležbo na seji.
Po mnenju Pooblaščenca v primeru, na katerega se sklicuje prosilec v pritožbi, ne gre za sejo SZIKS ampak za sejo Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti (v nadaljevanju Komisija), za katero pa član SZIKS ni upravičen do sejnine, kot jo določa Uredba. Iz magnetograma seje Komisije Pooblaščenec tudi ni razbral, da bi ……. (član SZIKS) sodeloval kot član SZIKS.  Med udeleženci seje Komisije je ……… v zapisniku na spletni strani www.dz-rs.si/index.php napisan kot ………., ……………... Na seji Komisije je podal daljše mnenje glede dela tožilcev v Sloveniji, glede stanja v zaporih pa je podal le svojo oceno, citirano:« …Ljubljana je po moji oceni slabša. Zlasti za osebe, ki so v priporu…«. Celoten magnetogram je dostopen na: www.dz-rs.si/index.php.
Pooblaščenec na podlagi navedenega ne more sklepati, da gre v tem primeru za sejo, za katero bi bil član strokovnega sveta upravičen do sejnine, zato Pooblaščenec ne more dvomiti v navedbe organa, da sejnine niso bile izplačane nikomur od članov SZIKS.
Organ je Pooblaščencu pojasnil (že v dopisu št. 090-5/2011/8 in na ogledu in camera), da SZIKS od ustanovitve, pa do prejema zahteve in odločanja o njej, ni imel nobene seje. Ker seje ni bilo, seveda članom ne pripadajo nobene sejnine in sejnine tudi niso bile izplačane.
Pooblaščenec po preučitvi zahteve glede povrnjenih stroškov oziroma sejnin ugotavlja, da v konkretnem primeru informacije javnega značaja ne obstajajo, saj organ ne razpolaga z dokumenti, ki izkazujejo plačane stroške oziroma sejnine, zato je Pooblaščenec v tem delu zahtevo prosilca zavrnil. Organi so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in v skladu z določbami ZDIJZ niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Pooblaščenec pa ugotavlja, da člani Sveta sicer res niso imeli samostojne seje, kjer bi odločali na podlagi pristojnostih, ki jim jih nalaga sklep o ustanovitvi Sveta in za to niso dobili sejnine, kljub temu pa je nemogoče trditi, da zapisnik seje Sveta z dne 2. 2. 2011, ki ga je organ Pooblaščencu posredoval skupaj s Poročilom, ne predstavlja zapisnika seje Sveta, torej od prosilca zahtevanega dokumenta, čeprav so na seji prisostvovali tudi drugi – šlo je za razširjen kolegij.

Pooblaščenec na podlagi navedenega ugotavlja, da je prosilec zahtevo vložil dne 13. 12. 2010, torej je organ v času odločanja razpolagal:
-    s Poročilom članic Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij, št. Su 150001/2009-4 z dne 13. 1. 2010 in
-    z zapisnikom seje Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij z dne 2. 2. 2011.

Pooblaščenec ugotavlja, da organ ne razpolaga z:
-    dokumenti v katerih so sprejete usmeritve in odločitve glede posameznih vprašanj, ki jih SZIKS obravnava,
-    ločenimi mnenji iz zapisnikov s seje,
-    dokumenti glede povrnjenih stroškov članom SZIKS,
zato je Pooblaščenec zahtevo prosilca glede navedenih dokumentov zavrnil.

Predmet nadaljnje presoje Pooblaščenca so torej naslednji dokumenti:
-    poročilo Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij št. Su 150001/2009-4 z dne 13. 1. 2010, iz katerega izhaja tudi informacija, kdo je podpisan pod poročilo št. Su 150001/2009-4 z dne 13. 1. 2010 s prilogami,
-    fotokopija zapisnika s seje SZIKS (razširjeni kolegij) št. 012-34/2009 z dne 2. 2. 2011.

4. Dostop

Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon.

Osebni podatki

Pooblaščenec je ob vsebinskem pregledu Poročila Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij št. Su 150001/2009-4 z dne 13. 1. 2010 (s prilogami) in zapisnika seje SZIKS št. 012-34/2009 z dne 2. 2. 2011 ugotovil, da oba dokumenta vsebujeta podatke, ki predstavljajo osebne podatke v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal, ali osebni podatki v navedenih dokumentih predstavljajo varovane osebne podatke.

3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).

Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Pooblaščenec je z vpogledom v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da ta med drugim vsebuje tudi imena in priimke javnih uslužbencev in druge osebne podatke, ki se nanašajo na njihove razporeditve na delovna mesta in napredovanja. Upoštevaje zgoraj navedeno definicijo osebnega podatka se postavlja vprašanje, ali gre pri navedenih podatkih za osebne podatke in ali ti podatki predstavljajo t.i. kategorijo varovanih osebnih podatkov. Posameznik, ki je sklenil delovno razmerje v javnem sektorju za konkretno določeno delovno mesto, je določljiv že na podlagi podatka o imenu in priimku osebe, saj je mogoče na podlagi omenjenega podatka, skupaj s podatkom o zaposlitvi, osebo identificirati brez velikega napora, brez velikih stroškov in to ne zahteva veliko časa. Iz navedenega tako izhaja, da gre pri teh podatkih nedvomno za osebne podatke. V zvezi z vprašanjem, ali ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke, pa je treba upoštevati tudi določbo prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, v kateri je navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih enajst izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

Po določbi 1. člena ZJU je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji tudi določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca.

Glede dostopa do osebnih podatkov zaposlenih pri organu, ki so navedeni v zapisniku, Pooblaščenec pojasnjuje tudi, da v skladu z doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primerih Halford v. Združeno kraljestvo (25. 6. 1997, Reports, 1997-III) in Copland v. Združeno kraljestvo (3. 4. 2007, Appl. No. 62617/00), nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95, javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto.

V obravnavanem primeru je podana zahteva po dokumentih, ki so med drugim povezani tudi z zaposlitvijo javnih uslužbencev, kar pomeni, da je treba upoštevati zgoraj navedeni tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se posredovanje informacije, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena (kamor sodi tudi varstvo osebnih podatkov, ki ga določa 3. točka), dovoli, če gre za podatke, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.

Vendar pa je Pooblaščenec z vpogledom v dokumentacijo tudi ugotovil, da ta v določenih dokumentih vsebuje npr. zdravstveno stanje javnih uslužbencev, obravnava problematiko disciplinske narave, oceno kakovosti dela posameznih uslužbencev skozi osebne lastnosti, torej informacije, ki nakazujejo na osebne lastnosti posameznih javnih uslužbencev, ki niso v neposredni zvezi z njihovim delom. Pooblaščenec glede navedenih podatkov ugotavlja, da gre za kategorijo varovanih osebnih podatkov, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, neposredno povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Posledično tisti deli zapisnikov, ki kažejo na navedene osebne lastnosti posameznikov, predstavljajo varovane osebne podatke.

Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane osebne podatke, je treba omogočiti t.i. delni dostop, in sicer s prekritjem navedenih osebnih podatkov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).

Pooblaščenec je glede osebnih podatkov in delnega dostopa odločil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

5. Obstoj drugih izjem za dostop do informacij javnega značaja

Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP izvedel preizkus, ali v konkretnem primeru morda obstaja katera izmed preostalih možnih izjem iz 6. člena ZDIJZ. Z natančnim pregledom zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da v njih ni nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij.

6. Sklepno

Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ napačno ugotovil dejstva in da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa odpravil, sam odpravil pomanjkljivosti ter rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka odločbe. Organ je dolžan to odločbo izvršiti v roku 15 (petnajstih) dni od vročitve. .

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
Svetovalka Pooblaščenca                              

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka