Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 30.07.2010
Naslov: Zavod za družino in kulturo življenja - Ministrstvo za delo
Številka: 090-122/2010/8
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Delno odobreno


Številka: 090-122/2010/8
Datum: 30. 7. 2010

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2 in 117/2006 - ZDavP2; ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter 1. odstavka 248. člena in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca Zavod za družino in kulturo življenja, Tržaška 85, 1000 Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa ………… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-10/2010/2 z dne 25. 5. 2010, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
 

O D L O Č B O:


1.    Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba v zavrnilnem delu odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku 20 (dvajset) dni od vročitve te odločbe po elektronski pošti na naslov ……….. posredovati elektronski izpis naslednjih dokumentov:
-    zaslonsko sliko programa Spis - Lotus Notes, zadeve 01700-4/2006, iz katere izhaja "seznam" posameznikov, ki imajo dostop do elektronsko vodenega spisa št. 01700-4/2006 "Predlog Družinskega zakonika";
-    dokument št. 01700-4/2006/1 z dne 20. 1. 2006;
-    zaslonske slike dokumentov, ki so knjiženi v programu Spis - Lotus Notes v spisu št. 01700-4/2006 in predstavljajo odgovore organa na pripombe in predloge posameznikov, združenj, organov in drugih subjektov, ki jih je organ prejel v času javne razprave, pri čemer mora organ prekriti naslovnika odgovora (v kategorijah "Naslov zadeve", "Subjekt zadeve", če se tam pojavlja, ter v kategoriji "Naslovnik").
V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
 

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 26. 4. 2010 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je oblikoval v 15 točkah, in sicer, naj mu organ po elektronski pošti posreduje naslednje informacije:
1.    Kdo je bil poleg ministra neposredno odgovoren za pripravo Družinskega zakonika?
2.    Kdo je sodeloval pri pripravi predloga Družinskega zakonika (poimenski seznam s strokovnimi referencami)?
3.    Kdo so bili zunanji sodelavci pri pripravi predloga Družinskega zakonika (poimenski seznam organizacij ter strokovnjakov)?
4.    Koliko časa je trajala priprava predloga Družinskega zakonika?
5.    Koliko delovnih ur je bilo namenjenega pripravi Družinskega zakonika?
6.    Koliko strokovnih komisij je bilo v ta namen ustanovljenih in kdo je sodeloval v komisijah (poimenski seznam s strokovnimi referencami sodelujočih)?
7.    Koliko strokovnih posvetov je ministrstvo organiziralo v sklopu priprave Družinskega zakonika (kdaj, kje, kateri strokovnjaki, na katere teme)?
8.    Ali je ministrstvo organiziralo strokovni posvet na temo izenačitve istospolnih registriranih partnerskih skupnosti z zakonsko zvezo (kdaj, kje, kdo je sodeloval)?
9.    Ali je ministrstvo organiziralo strokovni posvet na temo uvajanja posvojitve otrok v istospolne skupnosti (kdaj, kje, kdo je sodeloval)?
10.    Ali je ministrstvo naredilo (delovne) analize o izenačitvi istospolnih registriranih skupnosti z zakonsko zvezo ter posvojitvah otrok v istospolne skupnosti (kdaj, katere, kje jih je mogoče dobiti)?
11.    Koliko denarja je ministrstvo namenilo za pripravo predloga Družinskega zakonika v času mandata te vlade in prejšnje vlade (vse skupaj, po letih in mesecih, po prejemnikih)?
12.    Koliko denarja je ministrstvo plačalo zunanjim sodelavcem (vse skupaj, po letih, mesecih in po prejemnikih)? V kolikor so pri pripravi predloga Družinskega zakonika sodelovali zunanji sodelavci, naj organ posreduje informacije o javnem naročilu.
13.    Koliko delovnih ur je namenila pripravi predloga Družinskega zakonika dr. Anja Kopač Mrak, državna sekretarka?
14.    Koliko delovnih ur je namenila pripravi predloga Družinskega zakonika Ana Vodičar, direktorica direktorata za družino?
15.    Kdaj je bila evalvacija strokovnih predlogov javnosti (javna razprava), koliko časa je trajala in kdo je vse sodeloval pri strokovni evalvaciji (poimenski seznam s strokovnimi nazivi)?

Organ je izdal odločbo št. 090-10/2010/2 z dne 25. 5. 2010, v kateri je zahtevi prosilca pod točko 1, 3 in 12 ugodil, v preostalem delu (točke 2, 4-11 in 13-15) pa je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da z zahtevanimi dokumenti v navedenih točkah zahteve ne razpolaga v materializirani obliki oziroma v obliki dokumentov. Prosilec je upravičen le do tistih informacij, ki so že nastale in se nahajajo v obliki dokumenta, vendar pa organ ugotavlja, da je prosilec v predmetni zadevi zahteval odgovore na konkretno zastavljena vprašanja, organ pa bi moral pri pripravi odgovorov izdelati dokument, ki bi vseboval informacije, ki jih prosilec želi. Prosilec torej zahteva (z izjemo odgovorov na vprašanja pod točko 1, 3 in 12 zahteve) v trenutku odločanja organa neobstoječo informacijo, saj bi le-ta nastala šele z odgovorom in šele v tem trenutku bi organ tudi izdelal dokument, ki bi vseboval zahtevano informacijo. Skladno z določbo 4. člena ZDIJZ je organ v tem delu torej zahtevo prosilca zavrnil. Organ pa je prosilcu kot odobritev zahteve pod točko 1, 3 in 12 posredoval naslednje dokumente:
-    spremni dopis gradiva vlade, ki je bil skupaj s predlogom Družinskega zakonika dne 9. 12. 2009 posredovan Generalnemu sekretariatu Vlade RS in v katerem so navedene osebe, odgovorne za pripravo Družinskega zakonika;
-    gradiva, ki so jih pripravili zunanji sodelavci in iz katerih so razvidna njihova imena in imena organizacij: Družinski zakonik (DZ) – predlog; Analiza Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; Strokovne podlage za izdelavo družinsko pravnih predpisov; Zunajzakonska skupnost (Nekateri odprti problemi);
-    potrdila o izvedenih plačilih;
-    dokumentacija o izvedenem javnem naročilu.

Prosilec je dne 10. 6. 2010 vložil pritožbo zoper izpodbijano odločbo organa, v njej pa navedel, da se ne strinja z zavrnitvijo odgovorov na zastavljena vprašanja. Izrazil je svoje prepričanje, da ima kot del zainteresirane javnosti pravico, da dobi odgovore na omenjena vprašanja. Razlog je v tem, da so predstavniki organa javno izrekali trditve kot na primer, da je predlog Družinskega zakonika (v nadaljevanju predlog DZ) temeljito pripravljen, da je pri predlogu sodelovala strokovna javnost in da so v okviru priprave predloga DZ izvedli široko analizo različnih mnenj različnih organizacij in posameznikov. Prav tako naj bi predstavniki organa novembra 2009 sporočili, da so pregledali številna mnenja, ki so jih pridobili v okviru javne predstavitve predloga DZ v Državnem zboru (oktobra 2009). Zato je prosilec prepričan, da mu lahko organ posreduje odgovore na zastavljena vprašanja, prav tako pa mu lahko posreduje sklepe in odločbe, iz katerih bi lahko sami pridobili ustrezne informacije.
 
Skladno s 1. odstavkom 245. člena ZUP je organ Pooblaščencu 21. 6. 2010 odstopil pritožbo prosilca v reševanje.

Pooblaščenec je z namenom razjasnitve dejanskega stanja 22. 7. 2010 pri organu opravil t.i. ogled in camera, ogled brez prisotnosti strank na podlagi 11. člena ZInfP. Organ je Pooblaščencu pojasnil okoliščine delne zavrnitve zahteve prosilca in mu izročil nekatere dokumente, o dostopu do katerih bo Pooblaščenec presojal v nadaljevanju.

Pritožba je utemeljena.

Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1. Pojem informacije javnega značaja

ZDIJZ v 1. členu določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je državni organ in zato sodi med organe zavezance po ZDIJZ.

Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oziroma definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematerializirano vsebino. 4. člen ZDIJZ opredeljuje pojem informacija javnega značaja; to je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
-    da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
-    da organ z njo razpolaga,
-    da se informacija nahaja v materializirani obliki.

2. Pravica do dostopa do dokumentov v razmerju do odgovorov na vprašanje

Ob reševanju konkretne zadeve ne gre mimo dejstva, da je prosilec zahtevo zasnoval v obliki 15 vprašanj, na katera je neposredno možno le odgovoriti. Prosilcu pa je možno posredovati tudi določene dokumente, iz katerih izhajajo odgovori na njegova vprašanja (torej gre za posredne odgovore). Glede na znano dejstvo, da ZDIJZ organov ne zavezuje k temu, da bi odgovarjali na vprašanja prosilca (niso torej dolžni kreirati novega dokumenta, temveč posredovati že obstoječe, materializirane, dokumente), je po ZDIJZ na zastavljena vprašanja možno "odgovoriti" le posredno, to je s posredovanjem dokumentacije, iz katere lahko prosilec sam "razbere" odgovore na svoja vprašanja oziroma iz prejete dokumentacije črpa informacije, ki zadostijo njegovi zahtevi po odgovoru. Glede na samo naravo zastavljenih vprašanj pa včasih ni možno najti ustreznega dokumenta, s katerim bi prosilec prišel do odgovorov, kar posledično pomeni, da je treba njegovo zahtevo po "informacijah javnega značaja" (ki so opredeljene kot materializirani dokument) zavrniti.

Pooblaščenec je moral v konkretnem primeru tako presoditi, kateri dokumenti pri organu vsebujejo informacije, ki bi lahko pomenile predmet zahteve prosilca.

Pooblaščenec je ugotovil, da nekateri dokumenti, ki jih organ v postopku na prvi stopnji prosilcu ni posredoval, dejansko obstajajo in je zato organu naložil, naj jih prosilcu posreduje. Pri tem pa prosilca opozarja na omejitve, ki jih prinaša postavljanje konkretnih vprašanj (v postopku po ZDIJZ), saj je z obstoječimi dokumenti v posesti organa v določenih primerih postavljenih vprašanj možno pridobiti le parcialne odgovore. Če bi torej prosilec zahteval konkretne dokumente, bi mu organ lahko in moral dostop do njih odobriti (če bi zahtevani dokumenti obstajali in ne bi vsebovali katere od taksativno naštetih izjem v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ), ker pa je zahtevo oblikoval v obliki vprašanj, si bo s prejetimi dokumenti lahko "odgovoril" le deloma. Tako stanje je torej posledica omejitve Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki zagotavlja le pravico posameznikov do dokumentov.
 
3. Vprašanje obstoja dokumentov

Pooblaščenec v nadaljevanju analizira možnost dostopa do nekaterih dokumentov, s katerimi organ dejansko razpolaga, in razlaga, zakaj dostop do nekaterih informacij, s pomočjo katerih bi prosilec lahko pridobil odgovore na zastavljena vprašanja, ni možen, ker organ z materializirano obliko dokumenta (skladno s 4. členom ZDIJZ) ne razpolaga.

K točki 2 zahteve: Kdo je sodeloval pri pripravi predloga DZ (poimenski seznam s strokovnimi referencami)?
Noben od obstoječih predpisov, niti postopki običajnega poslovanja organov javnega sektorja, organ ne zavezuje k temu, da bi vodil seznam sodelujočih pri pripravi predloga DZ (poleg tega še z njihovimi "strokovnimi referencami"). Pooblaščenec tako ne more dvomiti v navedbe organa, da takšen seznam ne obstaja. V duhu ekstenzivne razlage zahtev prosilcev po ZDIJZ, je Pooblaščenec od organa pridobil dokument (zaslonsko sliko), iz katerega izhaja "seznam" posameznikov, ki imajo dostop do elektronsko vodenega spisa št. 01700-4/2006 "Predlog Družinskega zakonika". Pri tem seveda ne gre za celoten seznam sodelujočih pri pripravi predloga Družinskega zakonika (po navedbah organa je pri njem od leta 1999 sodelovalo preko 200 ljudi iz različnih organov in institucij), temveč zgolj za dokument, ki v materializirani elektronski obliki izkazuje, kdo pri organu ima dostop do spisa in na tak ali drugačen način sodeluje ali je sodeloval pri pripravi obravnavanega zakonika (po vsebinski ali tehnični plati).

Pooblaščenec je zato organu naložil, naj prosilcu po elektronski pošti na naslov ………….. posreduje zaslonsko sliko programa Spis - Lotus Notes, zadeve 01700-4/2006, iz katere izhaja "seznam" posameznikov, ki imajo dostop do elektronsko vodenega spisa št. 01700-4/2006 "Predlog Družinskega zakonika".

V zvezi s strokovnimi referencami posameznikov, ki so sodelovali pri pripravi (tako zaposlenih pri organu kot zunanjih sodelavcev – 3. točka zahteve), Pooblaščenec ugotavlja, da organ s takšnim dokumentom ne razpolaga v materializirani obliki. Kadar gre za sodelovanje z že uveljavljenimi strokovnjaki na določenem področju (in ne gre za postopek "javnega razpisa", kjer bi bile strokovne reference merilo izbora), zbiranje takšnih referenc ni običajno in zato ni razloga, da bi Pooblaščenec dvomil v navedbe organa, da s takšnim dokumentom ne razpolaga. Pooblaščenec pa ugotavlja, da je organ v točki 3 le delno ugodil prosilcu (referenc posameznikov mu ni posredoval), ker pa se je pritožba prosilca raztezala na vse nepridobljene informacije, je Pooblaščenec v pritožbenem postopku ugotavljal tudi te okoliščine in, kot navedeno zgoraj, ugotovil, da dokument ne obstaja in ga zato organ tudi ne more posredovati.

K točki 4 zahteve: Koliko časa je trajala priprava predloga Družinskega zakonika?
Po presoji Pooblaščenca lahko prosilec odgovor na to vprašanje pridobi tako, da mu organ posreduje dokument, ki je knjižen v spisu, v katerem se je obravnaval oz. pripravljal predlog DZ (št. 01700-4/2006), kot prvi dokument. Dokument skladno z Uredbo o upravnem poslovanju vsebuje navedbo datuma, ki lahko šteje za enega od indikatorjev, kdaj se je začela priprava predloga DZ. Pooblaščenec verjame organu, da nima specifičnega dokumenta, ki bi vseboval točno navedbo trajanja priprave predloga zakonika, si pa lahko prosilec na konkretno zastavljeno vprašanje skuša odgovoriti s pomočjo informacije (dokumenta) ki obstoji, to je dokument št. 01700-4/2006/1 z dne 20. 1. 2006. Pooblaščenec je torej organu naložil, naj po elektronski pošti na naslov …………... posreduje dokument št. 01700-4/2006/1 z dne 20. 1. 2006.

Pri tem Pooblaščenec zgolj pripominja, da iz tega dokumenta izhaja, da je organ Ministrstvu za notranje zadeve poslal prošnjo, naj mu sporoči imena predstavnikov MNZ, ki bodo sodelovali pri pripravi predloga DZ. Na tem mestu Pooblaščenec pojasnjuje, da je organ pozval, naj mu dostavi odgovor MNZ, iz katerega bi izhajala imena predstavnikov, ki naj bi sodelovali pri pripravi akta, kar bi morebiti lahko predstavljalo dokument v smislu prosilčeve zahteve pod točko 2. Vendar pa je Pooblaščenec ugotovil, da ta dokument ne obstaja. Organ je Pooblaščencu namreč pojasnil, da takšnega odgovora MNZ nima zavedenega v Spisu, sploh pa do takšnega sodelovanja, kot so ga prvotno predvidevali in zaradi česar so poslali dopis MNZ, in sicer ustanovitev komisije, ni prišlo. Nameravana oblika sodelovanja torej ni bila realizirana, zato tudi morebitni dokument, s katerim bi MNZ sporočil določene posameznike, ne bi predstavljal dokumenta, ki ga zahteva prosilec pod točko 2, to je dokument, iz katerega bi izhajalo, kdo je sodeloval pri pripravi predloga DZ.  

K točki 5 zahteve: Koliko delovnih ur je bilo namenjenih pripravi Družinskega zakonika?
Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera pojasnil, da delo na Ministrstvo ni organizirano na način, da bi se posamezni strokovni delavec ukvarjal le s pripravo Družinskega zakonika in ima po sistematizaciji delovnih mest tudi druge zadolžitve in naloge, ki so zelo raznolike. Tudi noben predpis ga ne zavezuje k takemu vodenju podatku. Pooblaščenec brez dvoma verjame organu, da v materializirani obliki ne razpolaga s kakršnimkoli dokumentov, ki bi realno odseval odgovor na zastavljeno vprašanje v točki 5 zahteve. Dejstvo je namreč, da noben organ ne vodi evidence ali kakšne druge oblike dokumentarnega gradiva opravljenih delovnih ur za določen segment izvajanja njegovih pristojnosti ali pooblastil. Takšen dokument bi bil teoretično možen le, če bi predlog DZ pripravljali izključno pogodbeni sodelavci, ki bi svoje sodelovanje obračunali po delovnih urah; seštevek teh ur bi lahko predstavljal število delovnih ur, namenjenih pripravi predloga DZ. Ker pa so pri pripravi akta sodelovali predvsem zaposleni (t.j. javni uslužbenci), takšno vodenje evidence ni ne predpisano in ne v navadi. Splošna delovna obveznost javnega uslužbenca je 8 ur dnevno, delo pa se organizira skladno z notranjo sistematizacijo delovnih mest in razporeditvijo nalog. Tudi če bi organ odgovarjal na vprašanje prosilca oz. skušal ustvariti nek dokument, ne bi imel nobene podlage za navedbo stvarne ocene, koliko delovnih ur je bilo namenjeni pripravi predloga DZ. V tem delu je Pooblaščenec zaradi neobstoja predpostavk, ki v 4. členu ZDIJZ opredeljujejo pojem informacije javnega značaja, pritožbo prosilca zavrnil.

K točki 6 zahteve: Koliko strokovnih komisij je bilo v ta namen ustanovljenih in kdo je sodeloval v komisijah (poimenski seznam s strokovnimi referencami sodelujočih)?
Organ je pojasnil, da ni bila ustanovljena nobena komisija, zato dokument, ki bi pričal o številu in sodelujočih v kakšni komisiji, ne obstaja. Organ je še pojasnil, da ne obstaja noben predpis, ki bi predlagatelja zakona zavezoval k določenemu načinu vsebinske priprave zakona, ki ga pripravlja. Poslovnik DZ predvideva procesne in druge vidike predlaganega zakona, vendar pa je način in vsebina predloga povsem odvisna od predlagatelja. Tudi Pooblaščenec ugotavlja, da je v načinu priprave predloga kakšnega zakona predlagatelj (v večini primerov je predlagatelj vlada oziroma resorna ministrstva) popolnoma prost; zakon lahko pripravi bodisi sam (s sodelovanjem lastnih zaposlenih), bodisi v sodelovanju z drugimi organi (v konkretnem primeru je pri pripravi sodelovalo večje število državnih organov), lahko pa pripravo zakona na podlagi javnega naročila prenese na zunanjega strokovnjaka ali institucijo. V ta namen lahko predlagatelj zakona ustanovi kakšno komisijo, formira delovno telo ali oblikuje skupino, ni pa k temu zavezan. Pooblaščenec je v konkretnem postopku sledil navedbam organa, da dokument, ki bi ustrezal zahtevi prosilca, ne obstaja, saj je ocenil njegove navedbe kot verodostojne; organ tudi ne bi imel nobenega razloga, da bi podajal neresnične navedbe.

K točki 7, 8 in 9 zahteve: Koliko strokovnih posvetov je ministrstvo organiziralo v sklopu priprave Družinskega zakonika (kdaj, kje, kateri strokovnjaki, na katere teme)? Ali je ministrstvo organiziralo strokovni posvet na temo izenačitve istospolnih registriranih partnerskih skupnosti z zakonsko zvezo (kdaj, kje, kdo je sodeloval)? Ali je ministrstvo organiziralo strokovni posvet na temo uvajanja posvojitve otrok v istospolne skupnosti (kdaj, kje, kdo je sodeloval)?
Organ je pojasnil, da "strokovni posveti" niso bili organizirani, je pa organ aktivno sodeloval v javni razpravi in sodeloval z različnimi strokovnjaki (o čemer pričajo dokumenti, ki jih je organ prosilcu že posredoval). Pooblaščenec je v ugotovitvenem postopku ugotovil, da strokovni posveti v ožjem pomenu niso bili organizirani, zato dokumentacija o tem ni mogla in tudi ni nastala, prav tako pa ne obstaja noben predpis, ki bi predlagatelja določenega zakona zavezoval k temu, da bi organiziral strokovni posvet in posledično razpolagal z dokumentacijo, iz katere bi izhajali podatki o tem, koliko strokovnih posvetov je ministrstvo organiziralo v sklopu priprave DZ (kdaj, kje, kateri strokovnjaki, na katere teme), ali je ministrstvo organiziralo strokovni posvet na temo izenačitve istospolnih registriranih partnerskih skupnosti z zakonsko zvezo (kdaj, kje, kdo je sodeloval) in ali je ministrstvo organiziralo strokovni posvet na temo uvajanja posvojitve otrok v istospolne skupnosti (kdaj, kje, kdo je sodeloval). Z zavrnitvijo dostopa do informacij javnega značaja zaradi neobstoja dokumenta na podlagi 4. člena ZDIJZ je organ v tem delu izpodbijane odločbe ravnal pravilno.

K točki 10 zahteve: Ali je ministrstvo naredilo (delovne) analize o izenačitvi istospolnih registriranih skupnosti z zakonsko zvezo ter posvojitvah otrok v istospolne skupnosti (kdaj, katere, kje jih je mogoče dobiti)?
Organ je Pooblaščencu pojasnil, da je prosilcu vse "delovne analize", ki jih je naročil pri zunanjih sodelavcih, že posredoval z izpodbijano odločbo. Organ je v odločbi navedel, da je prosilcu posredoval gradiva, ki so jih pripravili zunanji sodelavci, in sicer: Družinski zakonik (DZ) – predlog; Analiza zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; Strokovne podlage za izdelavo družinskih pravnih predpisov; Zunajzakonska skupnost (Nekateri odprti problemi). Pooblaščenec je na podlagi dejstva, da je organ že posredoval gradiva, ki so jih pripravili zunanji sodelavci, in na podlagi navedb organa, da z drugimi analizami, kot že posredovanimi ne razpolaga, zaključil, da je organ ravnal zakonito, ko je zaradi neobstoja druge dokumentacije, kot jo je že posredoval, zavrnil dostop do zahtevanih delovnih analiz o izenačitvi istospolnih registriranih skupnosti z zakonsko zvezo ter posvojitvah otrok v istospolne skupnosti. Pooblaščenec namreč ne dvomi, da organ z drugo dokumentacijo, ki bi ustrezala opredelitvi prosilca po "delovnih analizah", ne razpolaga. Morebitno dejstvo, da je organ pri pripravi predloga DZ izhajal tudi iz primerjalnih izkušenj in razpoložljivih strokovnih gradiv institucij drugih držav, ne vpliva na odločitev organa, da zavrne dostop do drugih delovnih analiz, ki naj bi jih naredilo ministrstvo, saj druge dokumentacije, ki bi ustrezala takšni opredelitvi zahteve, kot jo je oblikoval prosilec, pri organu ni.

K točki 11 zahteve: Koliko denarja je ministrstvo namenilo za pripravo predloga Družinskega zakonika v času mandata te vlade in prejšnje vlade (vse skupaj, po letih in mesecih, po prejemnikih)?
Organ je zahtevo zavrnil zaradi neobstoja dokumentacije, ki bi na zastavljeno vprašanje lahko podala odgovor. Pooblaščenec ugotavlja, da je skoraj popolnoma neverjetno, da bi takšen dokument tudi obstajal. Glede na preteklo strukturo in organizacijo porabe državnega proračuna, je bilo ministrstvom vedno namenjena določena vsota proračunskega denarja, ki so jo nato porabili za izvrševanje njihovih zakonitih pristojnosti in nalog. Majhen del teh pristojnosti je tudi priprava predlogov zakonov, ki sodijo v delovno področje posameznega organa. Organi javnega sektorja dejansko ne vodijo evidence (predviden ni noben konto ali podkonto) porabe denarja za pripravo točno določenega zakona. Obstoj takšne dokumentacije bi bil možen in verjeten le, če bi, kot se v nekaterih primerih že izvaja, ministrstvo iz proračuna prejelo sredstva za izvedbo določenega projekta, denimo priprave predloga DZ, pri čemer bi se odprla posebna proračunska postavka in bi bil možen tudi nadzor nad porabo (višino in tokovi) teh sredstev. V konkretnem primeru pa ni šlo za takšno financiranje projekta, zato informacija o vsoti vseh sredstev, namenjenih pripravi tega zakonika, ni znana. Organ pa je prosilcu posredoval potrdila o izvedenih izplačilih in dokumentacijo o izvedenem javnem naročilu za opravljeno delo zunanjih sodelavcev, podatka o tem, koliko denarja je namenilo v celoti, pa organ nima. V to celoto bi bili namreč zajeti podatki o delu plač posameznih uslužbencev, ki so del svojega delovnega časa namenili pripravi predloga DZ in drugi sorodni stroški. Takšnih podatkov v računovodskih izkazih organa javnega sektorja ni mogoče najti. V primeru, da je prosilec želel pridobiti podatek o tem, koliko denarja je bilo izplačanega s strani ministrstva zunanjim sodelavcem, pa je prosilec tudi po presoji Pooblaščenca od organa že prejel dokumentacijo, ki vsebuje te podatke.

K točki 13 in 14 zahteve: Koliko delovnih ur sta namenili pripravi predloga Družinskega zakonika dr. Anja Kopač Mrak, državna sekretarka in Ana Vodičar, direktorica direktorata za družino?
Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera pojasnil, da s takšno evidenco ne razpolaga, Pooblaščenec pa nima nobene osnove za dvom v takšno navedbo organa, ki utemeljuje, zakaj je dostop do teh informacij zavrnil. Gre namreč za javno funkcionarko ter posameznico, ki je v rednem delovnem razmerju pri organu, opravljanje delovnih nalog javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev pa ni merjeno v urah, ki jih uslužbenec nameni določeni nalogi. Pooblaščenec je prepričan, da noben organ ne vodi takšne evidence, iz katere bi izhajalo, koliko časa je posamezen zaposleni potreboval za opravljanje določene naloge. Podredno Pooblaščenec tudi ugotavlja, da bi bilo v obravnavanem primeru nemogoče celo podati (natančen) odgovor na zastavljeno vprašanje, koliko delovnih ur sta funkcionarka in javna uslužbenka namenili pripravi predloga DZ, v kolikor bi se organ odločil kreirati nov dokument in odgovoriti prosilcu na navedeno vprašanje. Zaradi vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da v tem delu pritožba prosilca ni utemeljena, saj je organ z izpodbijano odločbo pravilno odločil, da se zahteva zaradi neobstoja dokumentov v materializirani obliki zavrne.
 
K točki 15 zahteve: Kdaj je bila evalvacija strokovnih predlogov javnosti (javna razprava), koliko časa je trajala in kdo je vse sodeloval pri strokovni evalvaciji (poimenski seznam s strokovnimi nazivi)?

Organ je pojasnil, da so po začetku javne razprave na ministrstvo prihajale pripombe in predlogi na besedilo zakonika, ki so jih sodelavci ministrstva sproti preučevali, evalvirali. Pri tem ni nastal noben zbirni dokument, iz katerega bi izhajali podatki o tem, kdo je preučeval te predloge. Organ je Pooblaščencu predal 30 natisnjenih dokumentov, ki predstavljajo odgovore Ministrstva na strokovne predloge, ki jih je organ prejel v času, ko je bil predlog DZ v javni razpravi.

Pooblaščenec je prepričan, da dokument, iz katerega bi izhajale natančne informacije o tem, kdaj je potekala evalvacija strokovnih predlogov, koliko časa je trajala in kdo vse je sodeloval pri tem, ne obstaja. Kar se tiče "poimenskega seznama s strokovnimi nazivi" posameznikov, ki so sodelovali pri tem, Pooblaščenec ugotavlja, da takšen seznam ne obstaja.

V duhu široke interpretacije določb ZDIJZ, predvsem pa prosilčeve zahteve, ki je bila zasnovana tako, da bi organ nanjo odgovoril in ne, da bi mu posredoval dokumente, je Pooblaščenec na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin ugotovil, da so edini dokumenti, s pomočjo katerih bi prosilec lahko prišel do odgovorov na zastavljena vprašanja, tisti dokumenti, ki predstavljajo odgovore organa na strokovne predloge, ki jih je prejel v času javne razprave. Ker pa prosilec ni zahteval vsebine odgovorov in njegove zahteve ni mogoče obravnavati v tem smislu (postavil je namreč zelo konkretna vprašanja), je Pooblaščenec ugotovil, da prosilčevi zahtevi najbolj ustrezajo dokumenti, ki bi vsebovali zgolj informacije o:
-    zabeleženih datumih trajanja evalvacije (znano je, kdaj se je začela javna razprava, "evalvacija" predlogov pa je, kar se tiče obstoječih dokumentov, trajala do zadnjega poslanega odgovora organa predlagatelju);
-    posameznikih, ki so sodelovali pri "strokovni evalvaciji".

Glede na navedeno, je Pooblaščenec presodil, da bi bilo prosilčevi zahtevi ugodeno, če mu organ posreduje zaslonske slike (angl. print screen) dokumentov, ki so knjiženi v programu Spis - Lotus Notes-a in predstavljajo poknjižene posamezne dokumente (t.j. odgovore organa) v spisu št. 01700-4/2006. Poknjiženi izhodni dokumenti namreč v programu Spis - Lotus Notes vsebujejo naslednje podatke: Naslov zadeve, Subjekt zadeve, Signirni znak, Naslov dokumenta, Klasifikacijska številka, Datum, Podpisnik, Dokument pripravil, Dodani bralci, Dodani avtorji, Naslovnik. Poleg tega vsebuje tudi nekatere druge podatke, ki pa v konkretnem primeru niso relevantni.

Pooblaščenec je zato organu v izreku te odločbe naložil, da prosilcu po elektronski pošti posreduje zaslonske slike dokumentov, ki:
-    so knjiženi v programu Spis - Lotus Notes v spisu št. 01700-4/2006 in hkrati
-    predstavljajo odgovore organa na pripombe in predloge posameznikov, združenj, organov in drugih subjektov, ki jih je organ prejel v času javne razprave.

Pri tem pa mora organ prekriti naslovnika odgovora (v kategorijah "Naslov zadeve", "Subjekt zadeve", če se tam pojavlja, ter v kategoriji "Naslovnik"). Pooblaščenec je istemu organu v drugem postopku že pojasnil, kako naj opravi delni dostop do tako izdelanih zaslonskih slik (print screen), in sicer: "V operacijskem sistemu Windows, za katerega Pooblaščenec ne dvomi, da organ z njim razpolaga, je namreč program »slikar oziroma ang. paint«, ki omogoča izvedbo delnega dostopa brez posebnega dodatnega strokovnega znanja s področja informatike. V programu »slikar«, do katerega se pride preko klika na ikono »start«, »programi«, »pripomočki«, se na ikoni »datoteka«, poišče in odpre skeniran dokument, na katerem se lahko izvede npr. s čopičem in črno barvo, delni dostop. Tako spremenjen dokument se shrani. Organ bi lahko naredil posebno mapo tako shranjenih dokumentov z izvedenim delnim dostopom in jo enostavno po elektronski pošti posredoval prosilcu."

Na ta način opravljeni delni dostop bo prosilcu omogočil seznanitev z dokumenti, ki predstavljajo odgovore na njegova vprašanja. Prosilec se bo namreč seznanil z imeni in priimki zaposlenih pri organu, ki so imeli dostop do odgovorov in bili vključeni bodisi kot avtorji, podpisniki, dodani avtorji dokumentov, ki jih lahko štejemo kot materalizirano obliko predmeta prosilčeve zahteve.

4. Sklepno
Pooblaščenec je ugotovil, da je organ ravnal zakonito, s tem, ko je zavrnil zahtevo prosilca v točkah 5-11 in 13-14, saj dokumenti v materializirani obliki skladno s 4. členom ZDIJZ dejansko ne obstajajo. V delu, ki se nanaša na 2, 4 in 15 točko zahteve pa je Pooblaščenec ugotovil, da dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilca, obstajajo in organu v izreku te odločbe naložil, da jih v obliki elektronskega izpisa posreduje na elektronski naslov prosilca (torej v obliki, ki jo je v zahtevi opredelil prosilec). Na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP je Pooblaščenec izpodbijano odločbo odpravil in odločil kot izhaja iz izreka te odločbe.

V tem postopku posebni stroški niso nastali.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
raziskovalka Pooblaščenca    


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka