Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 19.04.2011
Naslov: Zavod KUL.si - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Številka: 090-5/2011/5
Kategorija: Stroški
Status: Odobreno


POVZETEK
Prosilec se je pritožil zaradi nepravilnosti v obračunavanju storitev ter zaradi nepravilnega in previsokega obračuna stroškov za posredovanje informacij javnega značaja. Pooblaščenec je ugotovil, da organ prosilca ni opozoril na plačilo stroškov, niti mu ni na njegovo zahtevo vnaprej sporočil višine stroškov kot mu to nalaga 36. člen ZDIJZ, zato je pritožbi prosilca ugodil in odpravil izdana računa.


ODLOČBA
Številka: 090-5/2011/
Datum: 19. 4. 2011

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Zavoda KUL.si, ki ga po pooblastilu zakonitega zastopnika ………. zastopa ………., Tržaška 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), z dne 30. 12. 2010, zoper dva računa o stroških postopka Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), številka 04042010 z dne 23. 8. 2010 in številka 04052010 z dne 14. 12. 2010 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožbi prosilca se ugodi. Račun številka 04042010 z dne 23. 8. 2010 in račun številka 04052010 z dne 14. 12. 2010 se odpravita.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 30. 7. 2010 vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Dne 23. 8. 2010 je organ z dopisom št. 090-10/2010/10 na zgoščenki prosilcu posredoval del zahtevanih informacij, zraven dopisa pa je organ prosilcu posredoval tudi račun št. 04042010 v višini 447,10 EUR. Na višino računa in posredovane dokumente se je prosilec dne 3. 9. 2010 pritožil.

Dne 24. 11. 2010 je organ z dopisom št. 090-10/2010/18 prosilcu sporočil, da mu bo posredoval tudi preostali del zahtevanih informacij. V dopisu je organ prosilca opozoril, da mu bo za posredovanje preostalih (še ne posredovanih) informacij javnega značaja posredoval obračun stroškov, in sicer na podlagi Stroškovnika o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.

Prosilec je dne 3. 12. 2010 na organ naslovil dopis, v katerem organ vljudno prosi, naj mu sporoči, koliko bo v celoti stalo posredovanje preostalih informacij.

Dne 14. 12. 2010 je prosilec prejel odgovor organa z vsemi zahtevanimi informacijami, ob tem pa še en račun št. 04052010 v višini 1.223,66 EUR.

Prosilec se je dne 30. 12. 2010 pritožil zaradi nepravilnosti v obračunavanju storitev ter zaradi nepravilnega in previsokega obračuna stroškov za računa št. 04042010 in št. 04052010. Na omenjena zneska se je prosilec pritožil zaradi prepričanja, kot navaja v pritožbi, da je organ kršil določbe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja ter nepravilno izstavil dva obračuna. Prosilec prosi, naj se ga opraviči plačila obeh zneskov in naj se razveljavi plačilo obračuna št. 04052010 (z dne 14. 12. 2010) v višini 1.223,66 EUR in obračuna št. 04042010 (z dne 23. 8. 2010) v višini 447,10 EUR.

Organ je pritožbo prosilca z dne 30. 12. 2011 kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe dne 10. 1. 2011 na podlagi prvega odstavka 245. člena ZUP odstopil v obravnavo Pooblaščencu.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 16. 3. 2011, v prisotnosti Špele Isop, zaposlene pri organu (javna uslužbenka), opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. 

Pritožba je utemeljena.

1. Predmet presoje Pooblaščenca

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da se v postopku dostopa do informacij javnega značaja subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Upravno sodišče RS je v sodbi št. U 278/2008-23 z dne 20. 10. 2009 zavzelo stališče, da je ZDIJZ predpis, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Gre torej za zakon, ki ureja določena postopkovna vprašanja, se pa na več mestih sklicuje tudi na uporabo postopkovnih pravil, ki jih določa ZUP. Takšno napotilo za uporabo določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, izhaja tudi iz določbe četrtega odstavka 27. člena ZDIJZ, umeščenega v 3. poglavje zakona z naslovom »Pritožbeni postopek«, ki določa, da se postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Po presoji sodišča je to določba, ki jo mora Pooblaščenec (kot napotilo za uporabo določb ZUP) uporabiti tudi v primerih, ko se spor nanaša na določitev višine stroškov posredovanja informacij. Po mnenju Upravnega sodišča RS mora Pooblaščenec upoštevati, da je pritožba zoper izdano odločbo lahko uperjena tudi zoper odločitev o stroških.

Ob navedenem Pooblaščenec opozarja na specifično ureditev stroškov po določbah ZDIJZ. ZDIJZ namreč napotuje na podzakonski predpis, konkretno na Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Uredba), ki med drugim podrobno določa zaračunljivost stroškov posredovanja informacij javnega značaja prosilcem. V 20. členu Uredbe je natančno določen način plačila stroškov, ki izrecno določa, da organ izda prosilcu račun, iz katerega mora biti razvidna specifikacija stroškov v skladu z Uredbo. Iz navedenega izhaja, da sta zakonodajalec in Vlada RS postopke s stroški v okviru dostopa do informacij javnega značaja uredila bistveno drugače, kot je to določeno v ZUP. Organ o stroških dostopa do informacij javnega značaja tako ne odloča v okviru meritorne oz. vsebinske presoje, ali gre za informacije javnega značaja, temveč ločeno izda račun, ki mora biti specificiran. Zoper takšno odločitev o stroških (t.j. račun) pa je, na podlagi zgoraj opisanega stališča Upravnega sodišča RS, dopustna pritožba pri Pooblaščencu.

2. Stroški posredovanja informacij javnega značaja

Pooblaščenec najprej poudarja, da ni nobenega dvoma, da organ lahko v skladu s 34. členom ZDIJZ prosilcu zaračuna materialne stroške za posredovanje informacij javnega značaja, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij.

V prvem odstavku 35. člena ZDIJZ je določeno, da Vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena. Na podlagi navedene določbe je Vlada v Uredbi v 19. členu predpisala okvirni cenik za posredovanje informacij javnega značaja, ki je splošen in velja za vse zavezane organe. Vsak posamezen organ pa lahko, v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Uredbe v povezavi s 35. členom ZDIJZ, za storitve, ki niso naštete v splošnem stroškovniku, pridobi svoj stroškovnik, ki ga mora potrditi oziroma dati soglasje ministrstvo, pristojno za upravo. Pri tem je organ dolžan, v skladu s 36. členom ZDIJZ, svoj stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Če organ ne ravna v skladu z navedeno zakonsko določbo in ne objavi stroškovnika v svojem katalogu informacij javnega značaja, ne more od prosilca zahtevati plačila stroškov po stroškovniku, saj je slednje v nasprotju s pravno varnostjo in načelom zakonitosti. Organ je tudi dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Če se zahteva prosilca nanaša na informacijo večjega obsega, lahko organ zahteva od prosilca vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja zahtevane informacije (tretji in četrti odstavek 36. člena ZDIJZ).

Vsebinska presoja stroškov posredovanja informacij je torej dvostopenjska. Primarno je treba ugotoviti, kateri stroškovnik je podlaga za odločanje o stroških v konkretnem primeru, nadalje pa, ali je organ prosilca opozoril na plačilo stroškov. Šele ob navedenih predpostavkah, ki morata biti podani kumulativno, je na vrsti presoja utemeljenosti same višine stroškov.

Pooblaščenec ugotavlja, da ima organ na svoji spletni strani (http://www.mddsz.gov.si/si/o_ministrstvu/informacije_javnega_znacaja/katalog_ijz/) objavljen »Katalog IJZ«, kjer je v predzadnji alineji objavljena tudi povezava na »Stroškovnik o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja« št. 090-18/2008-6, z dne 26. 5. 2008, kjer so med drugim določene cene za materialne stroške (fotokopije formata A4, pretvorba dokumenta iz fizične v elektronsko obliko,…), kot tudi stroški dela (posredovanje informacij javnega značaja in ponovne uporabe iz neinformatizirane zbirke dokumentarnega gradiva s strani uslužbencev z različno stopnjo izobrazbe). Stroškovnik je označen z datumom 26. 5. 2008, dne 20. 5. 2008 pa je z dopisom št. 090-1/2008/41 svoje soglasje k stroškovniku podalo tudi Ministrstvo za javno upravo. Navedeni stroškovnik je torej ustrezna pravna podlaga za obračun stroškov.

Račun št. 04042010

34. člen ZDIJZ določa, da organ lahko prosilcu zaračuna materialne stroške, to pomeni, da je zakonodajalec odločitev o tem, ali bo organ zaračunal stroške za posredovanje informacij, prepustil organom. Ti stroškov posredovanja informacij niso dolžni računati in za prosilce vselej obstaja možnost, da do informacije v obliki prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa pridejo brezplačno. Zato mora organ po tem, ko sprejme odločitev, da bo zaračunal stroške, o tem obvestiti prosilca. Če ena izmed navedenih predpostavk – pravilna objava stroškov in opozorilo na plačilo – manjka, ni pravne podlage za zaračunanje stroškov.

Pooblaščenec je glede računa št. 04042010 v pritožbenem postopku ugotovil, da organ prosilca z ničemer ni opozoril na plačilo stroškov, s čimer ni izpolnil obveznosti, ki mu jo nalaga tretji odstavek 36. člena ZDIJZ. Zakonodajalec je namreč v 36. členu ZDIJZ uporabil izraz "je dolžan", kar nedvomno kaže na neke vrste "procesno predpostavko", da se stroški prosilcu sploh lahko zaračunajo. 

Navedeno je organ potrdil tudi na in camera ogledu dne 16. 3. 2010. Organ torej ni izpolnil nobene izmed dveh predpostavk, ki ju določa tretji odstavek 36. člena ZDIJZ, ki morata biti izpolnjeni kumulativno, da zaračunavanje stroškov posredovanja informacij lahko opredelimo kot skladno z ZDIJZ.

Račun št. 04052010

Glede računa št. 04052010 je Pooblaščenec ugotovil, da je organ prosilca dne 24. 11. 2010 z dopisom št. 090-10/2010/18 sicer opozoril na plačilo stroškov, s čimer je izpolnil eno predpostavko, ki jo organom pri zaračunavanju stroškov nalaga tretji odstavek 36. člena ZDIJZ, vendar pa organ prosilcu na njegovo zahtevo ni sporočil višine stroškov, ki bodo nastali s posredovanjem zahtevanih informacij. 36. člen ZDIJZ pa organu izrecno nalaga, da, če prosilec to zahteva, mora organ prosilcu vnaprej sporočiti tudi višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij.

V pritožbenem postopku se je torej izkazalo, da organ pred izdajo računa št. 04042010 prosilca ni opozoril na plačilo stroškov, s čimer ni izpolnil obveznosti, ki mu jo nalaga tretji odstavek 36. člena ZDIJZ. Organ torej ni izpolnil nobene izmed dveh predpostavk, ki morata biti izpolnjeni kumulativno, da je zaračunavanje stroškov posredovanja informacij zakonito in pravilno. Organ je pred izdajo računa št. 04052010 prosilca sicer opozoril plačilo stroškov, vendar pa ga na izrecno prosilčevo zahtevo, ni obvestil tudi o višini stroškov. Pritožbene navedbe, s katerimi prosilec zatrjuje, da so bili stroški posredovanja informacij zaračunani v nasprotju z določbami ZDIJZ, so torej utemeljene.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je organ prosilcu zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja v nasprotju z veljavnimi predpisi, zaradi česar organ ni upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja.  Ker je bilo treba računa o stroških posredovanja informacij odpraviti že na podlagi ugotovitev, pridobljenih na prvi stopnji vsebinske presoje stroškov, Pooblaščenec v konkretnem pritožbenem postopku ni prešel na naslednjo stopnjo presoje stroškov, t.j. presoje utemeljenosti višine zaračunanih stroškov, saj to ne bi moglo vplivati na odločitev Pooblaščenca. Zato se do navedb prosilca in organa, ki se nanašajo na višino zaračunanih stroškov, ni posebej opredeljeval.

Kljub temu, da to ni več predmet presoje tega pritožbenega postopka, Pooblaščenec glede višine zaračunanih stroškov zgolj na splošno pripominja, da je že večkrat poudaril, da se mu zdi zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev v postopku dostopa do informacij javnega značaja sporno in je na navedeno problematiko opozoril tudi pristojno ministrstvo. Vendar pa je Pooblaščenec kot upravni organ vezan na veljavne podzakonske predpise (npr. Uredba in na njeni podlagi izdani stroškovniki) in nima pravice do uporabe instituta t.i. exceptio illegalis. Za upravne organe namreč exceptio illegalis (izvzetje nezakonitega), torej možnost, da podzakonskega predpisa, za katerega menijo, da ni zakonit, ne uporabijo, ampak uporabijo neposredno zakon, ne velja. To možnost imajo namreč le sodišča, ki lahko odločijo neposredno na podlagi zakona in preskočijo nezakoniti podzakonski predpis in tako v konkretnem primeru podzakonskega akta (po njihovem mnenju neskladnega z zakonom ali ustavo) ne uporabijo.

3. Zaključek

Pooblaščenec je glede na vse navedeno pritožbi prosilca glede stroškov posredovanja informacij ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijana računa v celoti odpravil ter sam rešil zadevo. Pooblaščenec je ugotovil, da organ na podlagi računov številka 04042010 z dne 23. 8. 2010 in številka 04052010 z dne 14. 12. 2010, sploh ni upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja.

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila:                                                        
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,                          
svetovalka Pooblaščenca                           


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka