Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 22.11.2010
Naslov: Zavod KUL.si - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Številka: 090-197/2010/4
Kategorija: Stroški
Status: Odobreno


Številka: 090-197/2010
Datum: 22. 11. 2010

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Zavoda KUL.si, ki ga po pooblastilu zakonitega zastopnika dr. Tadeja Strehovca zastopa ……., Tržaška 58, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju prosilec), z dne 8. 9. 2010, zoper račun o stroških postopka Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), številka 04032010, z dne 23. 8. 2010 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožbi prosilca se ugodi in račun številka 04032010, z dne 23. 8. 2010 se odpravi.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali stroški.


O b r a z l o ž i t e v:

O zahtevi prosilca z dne 26. 4. 2010 je v pritožbenem postopku odločil Pooblaščenec z odločbo št. 090-122/2010/8, z dne 30. 7. 2010, s katero je organu naložil, da prosilcu po elektronski pošti posreduje elektronski izpis določenih podatkov. Organ je v prilogah dopisa št. 090-10/2010/10, z dne 23. 8. 2010 te podatke prosilcu posredoval na treh na treh zgoščenkah, ki jim je priložil tudi obračun št. 04032010, z dne 23. 8. 2010.

Dne 8. 9. 2010 je organ zoper obračun št. 04032010, z dne 23. 8. 2010 prejel pritožbo, v kateri je prosilec navedel, da podatki niso bili posredovani po e-pošti, kot je to zapisano v odločbi Pooblaščenca, temveč na zgoščenki. Prosilec meni, da za tri dokumente ni bilo potrebnih treh ur odbiranja in posredovanja podatkov s strani uslužbenca s VII. stopnjo izobrazbe. Prosilec navaja, da je bil v čas dela uslužbenca vključena tudi priprava izbranih podatkov in shranjevanje na zgoščenko, čeprav prosilec tega ni zahteval. Prosilcu se zdi, da je izstavljeni obračun dela za posredovanje treh dokumentov napačno pripravljen in odločno previsok. Prosilec razume izstavljeni obračun kot obliko finančnega pritiska s strani organa zaradi njegove zahteve po informacijah javnega značaja in zaradi dejstva, da je Pooblaščenec deloma ugodil njegovim zahtevam. Prosilec prosi Pooblaščenca, naj ga opraviči izredno visokega računa.

Organ po prejemu pritožbe prosilca računa št. 04032010, z dne 23. 8. 2010 ni nadomestil z novim, zato je pritožbo, na podlagi 245. člena ZUP z dopisom št. 090-10/2010/14, z dne 16. 9. 2010 odstopil v reševanje Pooblaščencu. Pri tem je organ navedel, da je uslužbenec za pripravo zahtevanih informacij potreboval 3 ure, in sicer so bili prosilcu posredovani podatki, kot izhaja iz odločbe Pooblaščenca št. 090-122/2010/8, z dne 30. 7. 2010. V zadevi št. 01700-4/2006 (Predlog Družinskega zakonika) je bilo do dne 23. 8. 2010, ko so bili prosilcu posredovani zahtevani dokumenti, knjiženo 340 dokumentov. Glede na to, da je bilo prosilcu treba posredovati »Zaslonske slike dokumentov, ki so knjiženi v programu Spis - Lotus Notes v spisu št. 01700-4/2006 in predstavljajo odgovore organa na pripombe in predloge posameznikov, združenj, organov in drugih subjektov, ki jih je organ prejel v času javne razprave, pri čemer mora organ prekriti naslovnika odgovora«, je bilo treba pregledati, kateri dokumenti predstavljajo odgovore na pripombe k Predlogu Družinskega zakonika. V zadevi št. 01700-4/2006 je bilo pripravljenih 30 odgovorov. Za pripravo teh dokumentov je bilo treba pri vsakem dokumentu odpreti zaslonsko sliko, jo kopirati s pomočjo funkcije PrtSc, nato v operacijskem sistemu Windows klikniti na ikono »start«, nato ikono »vsi programi«, zatem ikono »pripomočki«, ikono »slikar«. Ko se je odprl »slikar«, je bilo treba odpreti ikono »urejanje« in znotraj te ikone »prilepi«. Zatem je bilo treba klikniti na »čopič« in izbrati debelino polnila ter na več mestih prekriti podatke o naslovniku odgovora. Poleg tega je bilo treba pripraviti in shraniti še »zaslonsko sliko programa Spis – Lotus Notes, zadeve št. 01700-4/2006, iz katere izhaja seznam posameznikov, ki imajo dostop do elektronsko vodenega spisa št. 01700-4/2006 Predlog družinskega zakonika« in »dokument št. 01700-4/2006/1, z dne 20. 1. 2006. Organ je še pojasnil, da dokumenti, ki se shranijo z uporabo »slikarja«, zasedejo preveč prostora, zato so bili le-ti združeni v en dokument in pretvorjeni v pdf obliko. Pretvorbo je opravil računalničar, ki je dokumente tudi posnel na zgoščenko, za kar prosilcu stroški niso bili zaračunani. Ni bil upoštevan čas, ki ga je porabil računalničar za pretvorbo dokumentov, niti čas, potreben za presnemavanje. Prosilcu tudi ni bil zaračunan strošek zgoščenke in tudi posredovanje po pošti se pritožniku ni zaračunalo. Organ je ocenil, da bo lažje posneti dokumente na zgoščenko in jo poslati po pošti, kot pa zaradi obsežnosti dokumentov opraviti večkratno odpremo dokumentov v sistemu Lotus Notes, za kar bi bilo porabljenega še več časa s strani uslužbenca s VII. stopnjo izobrazbe in bi pomenilo dodatne stroške.

Organ je dne 5. 11. 2010 Pooblaščencu posredoval še Stroškovnik o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja št. 090-18/208-6, z dne 26. 5. 2008 in soglasje k temu stroškovniku št. 00-1/2008/41, z dne 20. 5. 2008, ki ga je izdalo Ministrstvo za javno upravo.

Pooblaščenec je organ dne 18. 11. 2010 pozval, naj mu pojasni, ali je prosilca opozoril na plačilo stroškov,  skladno s tretjim odstavkom 36. člena ZDIJZ, organ pa je v pojasnilu z istega dne odgovoril, da tega ni storil.

Pritožba prosilca je utemeljena.

1. Predmet presoje Pooblaščenca

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da se v postopku dostopa do informacij javnega značaja subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (2. odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Upravno sodišče RS je v sodbi št. U 278/2008-23 z dne 20. 10. 2009 zavzelo stališče, da je ZDIJZ predpis, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Gre torej za zakon, ki ureja določena postopkovna vprašanja, se pa na več mestih sklicuje tudi na uporabo postopkovnih pravil, ki jih določa ZUP. Takšno napotilo za uporabo določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, izhaja tudi iz določbe četrtega odstavka 27. člena ZDIJZ, umeščenega v 3. poglavje zakona z naslovom »Pritožbeni postopek«, ki določa, da se postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Po presoji sodišča je to določba, ki jo mora Pooblaščenec (kot napotilo za uporabo določb ZUP) uporabiti tudi v primerih, ko se spor nanaša na določitev višine stroškov posredovanja informacij. Po mnenju Upravnega sodišča RS mora Pooblaščenec upoštevati, da je pritožba zoper izdano odločbo lahko uperjena tudi zoper odločitev o stroških.

Ob navedenem Pooblaščenec opozarja na specifično ureditev stroškov v določbah ZDIJZ. ZDIJZ namreč napotuje na podzakonski predpis, konkretno na Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Uredba), ki med drugim podrobno določa zaračunljivost stroškov posredovanja informacij javnega značaja prosilcem. V 20. členu Uredbe je natančno določen način plačila stroškov, ki izrecno določa, da organ izda prosilcu račun, iz katerega mora biti razvidna specifikacija stroškov v skladu z Uredbo. Iz navedenega izhaja, da sta zakonodajalec in Vlada RS postopke s stroški v okviru dostopa do informacij javnega značaja uredila bistveno drugače, kot je to določeno v ZUP. Organ o stroških dostopa do informacij javnega značaja tako ne odloča v okviru meritorne oz. vsebinske presoje, ali gre za informacije javnega značaja, temveč ločeno izda račun, ki mora biti specificiran. Zoper takšno odločitev o stroških (t.j. račun) pa je, na podlagi zgoraj opisanega stališča Upravnega sodišča RS, dopustna pritožba pri Pooblaščencu.

Ker se v konkretnem primeru pritožba prosilca nanaša na določitev višine stroškov posredovanja informacij, se bo Pooblaščenec v nadaljevanju spustil v vsebinsko presojo, ali je organ utemeljeno zaračunal  stroške posredovanja informacij javnega značaja v izpodbijanem računu številka 04032010, z dne 23. 8. 2010. V obravnavanem primeru je namreč organ izvršil odločbo Pooblaščenca št. 090-122/2010/8, z dne 30. 7. 2010 in prosilcu omogočil dostop do zahtevanih informacij ter mu ob tem zaračunal stroške posredovanja informacij v višini 70,59 EUR, za katero prosilec meni, da je odločno previsoka. Pooblaščenec tako ugotavlja, da je predmet tega pritožbenega postopka višina zaračunanega zneska ob posredovanju informacij javnega značaja.

Pooblaščenec je torej presojal utemeljenost višine stroškov v skladu s tistimi določbami ZDIJZ, ki urejajo posredovanje informacij javnega značaja, ob tem pa je Pooblaščenec kot upravni organ moral upoštevati tudi vse veljavne podzakonske akte, ki urejajo stroške posredovanja informacij javnega značaja, kot sta Uredba ter stroškovnik organa o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja št. 090-18/2008-6, z dne 26. 5. 2008.
2. Stroški posredovanja informacij javnega značaja

Pooblaščenec na tem mestu najprej poudarja, da ni nobenega dvoma, da organ lahko v skladu s 34. členom ZDIJZ prosilcu zaračuna materialne stroške za posredovanje informacij javnega značaja, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. V prvem odstavku 35. člena ZDIJZ je določeno, da Vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena. Na podlagi navedene določbe je Vlada v Uredbi v 19. členu predpisala okvirni cenik za posredovanje informacij javnega značaja, ki je splošen in velja za vse zavezane organe. Vsak posamezen organ pa lahko, v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Uredbe v povezavi s 35. členom ZDIJZ, za storitve, ki niso naštete v splošnem stroškovniku, pridobi svoj stroškovnik, ki ga mora potrditi oziroma dati soglasje ministrstvo, pristojno za upravo. Pri tem je organ dolžan, v skladu s 36. členom ZDIJZ, svoj stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Če organ ne ravna v skladu z navedeno zakonsko določbo, in ne objavi stroškovnika v svojem katalogu informacij javnega značaja, ne more od prosilca zahtevati plačila stroškov po stroškovniku, saj je slednje v nasprotju s pravno varnostjo in načelom zakonitosti. Organ je tudi dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Če se zahteva prosilca nanaša na informacijo večjega obsega, lahko organ zahteva od prosilca vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja zahtevane informacije (tretji in četrti odstavek 36. člena ZDIJZ).

Vsebinska presoja stroškov posredovanja informacij je torej dvostopenjska. Primarno je treba ugotoviti, kateri stroškovnik je podlaga za odločanje o stroških v konkretnem primeru, nadalje pa, ali je organ prosilca opozoril na plačilo stroškov. Šele ob navedenih predpostavkah, ki morata biti podani kumulativno, je na vrsti presoja utemeljenosti same višine stroškov.

Pooblaščenec ugotavlja, da ima organ na svoji spletni strani (http://www.mddsz.gov.si/si/o_ministrstvu/informacije_javnega_znacaja/katalog_ijz/) objavljen »Katalog IJZ«, kjer je v predzadnji alineji objavljena tudi povezava na »Stroškovnik o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja« št. 090-18/2008-6, z dne 26. 5. 2008, kjer so med drugim določene cene za materialne stroške (fotokopije formata A4, pretvorba dokumenta iz fizične v elektronsko obliko,…), kot tudi stroški dela (posredovanje informacij javnega značaja in ponovne uporabe iz neinformatizirane zbirke dokumentarnega gradiva s strani uslužbencev z različno stopnjo izobrazbe). Stroškovnik je označen z datumom 26. 5. 2008, dne 20. 5. 2008 pa je z dopisom št. 090-1/2008/41 svoje soglasje k stroškovniku podalo tudi Ministrstvo za javno upravo. Navedeni stroškovnik je torej pravna podlaga za obračun stroškov.

V pritožbenem postopku pa se je izkazalo, da organ pred izstavitvijo izpodbijanega računa prosilca z ničemer ni opozoril na plačilo stroškov, s čimer ni izpolnil obveznosti, ki mu jo nalaga tretji odstavek 36. člena ZDIJZ. Organ torej ni izpolnil ene izmed dveh predpostavk, ki morata biti izpolnjeni kumulativno, da zaračunavanje stroškov posredovanja informacij lahko opredelimo kot skladno z ZDIJZ. Pritožbene navedbe, s katerimi prosilec zatrjuje, da je bil izpodbijani račun napačno pripravljen, so torej utemeljene. Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je organ prosilcu zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja v nasprotju z veljavnimi predpisi, zaradi česar organ na podlagi računa št. 04032010, z dne 23. 8. 2010 sploh ni upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja. Ker je bilo treba izpodbijani račun odpraviti že na podlagi ugotovitev, pridobljenih v prvi stopnji vsebinske presoje stroškov, Pooblaščenec v konkretnem pritožbenem postopku ni prešel na naslednjo stopnjo presoje stroškov, t.j. presoja utemeljenosti višine zaračunanih stroškov, saj to ne bi moglo vplivati na odločitev Pooblaščenca. Zato se do navedb prosilca in organa, ki se nanašajo na višino zaračunanih stroškov, ni posebej opredeljeval.
 
Kljub temu, da to ni več predmet presoje tega pritožbenega postopka, Pooblaščenec glede višine zaračunanih stroškov zgolj na splošno pripominja, da je že večkrat poudaril, da se mu zdi zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev v postopku dostopa do informacij javnega značaja sporno in je na navedeno problematiko opozoril tudi pristojno ministrstvo. Vendar pa je Pooblaščenec kot upravni organ vezan na veljavne podzakonske predpise (npr. Uredba in na njeni podlagi izdani stroškovniki) in nima pravice do uporabe instituta t.i. exceptio illegalis. Za upravne organe namreč exceptio illegalis (izvzetje nezakonitega), torej možnost, da podzakonskega predpisa, za katerega menijo, da ni zakonit, ne uporabijo, ampak uporabijo neposredno zakon, ne velja. To možnost imajo namreč le sodišča, ki lahko odločijo neposredno na podlagi zakona in preskočijo nezakoniti podzakonski predpis in tako v konkretnem primeru podzakonskega akta (po njihovem mnenju neskladnega z zakonom ali ustavo) ne uporabijo.

Na koncu Pooblaščenec pojasnjuje še, da pritožbene navedbe prosilca, ki se nanašajo na dejstvo, da mu organ zahtevanih podatkov ni posredoval po elektronski pošti, temveč na zgoščenki po navadni pošti, za obravnavani primer niso pravno relevantne. Ob tem Pooblaščenec pripominja, da ima prosilec na podlagi 5. člena ZDIJZ v povezavi z drugim odstavkom 27. člena ZDIJZ pravno varovano pravico izbrati način posredovanja oziroma obliko, v kateri želi pridobiti zahtevane informacije javnega značaja. ZDIJZ tako taksativno navaja naslednje oblike: vpogled, prepis, fotokopijo in elektronski zapis. Pri tem Pooblaščenec pojasnjuje, da elektronska pošta ne predstavlja oblike oziroma načina posredovanja, temveč način pošiljanja oziroma prejema zahtevanih informacij javnega značaja, glede katerega pa prosilec v ZDIJZ nima določene pravice do pritožbe. Po naravi stvari iz dejstva, če prosilec v zahtevi kot način prejema zahtevane informacije navede »v obliki elektronske pošte«, izhaja, da želi prejeti zahtevano informacijo obliki elektronskega zapisa, le-ta pa se lahko zagotovi tako na zgoščenki kakor tudi preko elektronske pošte. Iz vsega navedenega izhaja, da organ zakonito odloči o zahtevi prosilca, če mu podatke, ki jih slednji želi prejeti v obliki elektronske pošte, pošlje na zgoščenki preko navadne pošte, saj je bistvena le zagotovitev informacije v obliki elektronskega zapisa.

3. Zaključek

Pooblaščenec je glede na vse navedeno pritožbi prosilca glede stroškov posredovanja informacij ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijani račun v celoti odpravil ter sam rešil zadevo. Pooblaščenec je ugotovil, da organ na podlagi računa št. 04032010, z dne 23. 8. 2010 sploh ni upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja.

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.



Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila                           
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,                    
svetovalka Pooblaščenca                            

Informacijski pooblaščenec           
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka