Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 14.02.2014
Naslov: Zalaznik Janez, novinar Žurnal24 - DARS
Številka: 090-255/2013
Kategorija: Avtorsko delo, Osebni podatek, Ostali sodni postopki
Status: Odobreno


POVZETEK:
V obravnavanem primeru je organ prosilcu zavrnil dostop do pravnega mnenja izpolnjevanja pogoja delovnih izkušenj za izbiro kandidata na javnem razpisu, ki ga je naročil DARS. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec odločil, da ni podana izjema iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj organ ni navedel razlogov, ki bi z zadostno stopnjo verjetnosti izkazovali škodo za izvedbo postopka. Prav tako pa tudi Pooblaščenec ni mogel ugotoviti, kakšna škoda za sodni postopek bi z razkritjem zahtevanih informacij lahko nastala. Sodišče je dolžno preveriti pravilnost trditev strank in odločiti na podlagi listin, ki jih vložijo stranke, njihovih argumentov in na podlagi zakona, ne glede na to, katere informacije iz sodnega spisa so javno prosto dostopne. Glede izjeme varstva osebnih podatkov je Pooblaščenec ugotovil, da v pravnem mnenju ni nobenih konkretnih podatkov o posamezniku, temveč gre za splošne ugotovitve izdelovalca pravnega mnenja, kako pravno interpretirati delovne izkušnje na vodilnih delovnih položajih in kako jih izkazati. Pooblaščenec pa je odločil, da gre v obravnavanem primeru za avtorsko delo, zato je v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ prosilcu omogočil le vpogled v zahtevano informacijo.

ODLOČBA:
Številka: 090-255/2013/9
Datum: 14. 2. 2014

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 21. 11. 2012, Žurnal media d.o.o., Bravničarjeva 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 20.11.2013, številka: 010-1/13-mkk-58, Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje, Izpostava Ljubljana, Dunajska 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba organa z dne 20. 11. 2013, številka: 010-1/13-mkk-58 odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v Pravno mnenje izpolnjevanje pogoja delovnih izkušenj za izbiro kandidata na javnem razpisu z dne 9. 5. 2013.

2. V tem postopku niso nastali posebni stroški.


OBRAZLOŽITEV:


Prosilec je dne 22. 10. 2013 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval, da mu organ po elektronski pošti posreduje pravno mnenje, ki ga je naročil DARS in ki je pokazalo, da ima         ustrezne izkušnje za zasedbo delovnega mesta člana uprave.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne z dne 20. 11. 2013, številka: 010-1/13-mkk-58, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da zahtevan dokument izpolnjuje pogoje, določene v 4. členu ZDIJZ. V nadaljevanju pa pojasnil, da je v postopku zaradi prekrška Republika Slovenija Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti - Inšpektorat RS izdal odločbo o prekršku št. 710-110/2013 z dne 12. 8. 2013, zoper katero je uprava DARS d.d. dne 5.9.2013 vložila zahtevo za sodno varstvo, o kateri sodišče doslej še ni odločilo (sodni postopek je še vedno v teku). Zahtevana informacija zadeva vsa dejanska in pravna naziranja DARS d.d. in bi v primeru, če bi se kakršnikoli podatki v zvezi z vloženo zahtevo razkrili javnosti, vsekakor vplivalo na potek nadaljnjega postopka. Organ je izvedel t.i. škodni test, kot ga predpisuje ZDIJZ v drugem odstavku 6. člena, ki določa, da se dostop do informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Z razkritjem želenih informacij bi družbi nastala občutna škoda v sodnem postopku, ki presega pravico javnosti, da se seznani z informacijo. Organ je zato zahtevo zavrnil zaradi obstoja izjeme po 8. točki, prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Poleg tega je organ opozoril tudi na odločbo Informacijske pooblaščenke št. 090-229/2012/10 z dne 19. 12. 2012, v kateri je med varovane osebne podatke, ki se ne razkrivajo javnosti šteti tudi delovne izkušnje.

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 22. 11. 2012 pri organu vložil pritožbo. Pri tem je navedel, da je bilo pravno mnenje res sestavljeno za potrebe zahteve za sodno varstvo zoper odločitev inšpektorata Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je ugotovilo, da delovne izkušnje izbranega člana uprave niso bile zadostne. Zakon pa poleg tega zahteva, da mora razkritje škodovati izvedbi sodnega postopka. Organ je pavšalno navajal, da bi z razkritjem pravnega mnenja družbi nastala občutna škoda v sodnem postopku. Kakšna konkretno bi lahko bila ta škoda, ne pojasnijo. Argumenti iz pravnega mnenja oziroma pravno mnenje samo je namreč gotovo vključeno v zahtevo za varstvo zakonitosti, zato ne predstavlja nobene tajnosti, s katero nasprotna stranka ali sodišče ne bi bilo seznanjeno. Z razkritjem javnosti pa ne more nastati nobena škoda za sodni postopek, saj sodišče ne odloča na podlagi časopisnih člankov, ampak na podlagi listin, ki jih vložijo stranke, njihovih argumentov in na podlagi zakona. Prosilec meni, da je izjema, na katero se sklicuje organ, neutemeljena. Ocenjuje, da gre v zadevi tudi za izjemen javni interes. Obstaja namreč resen in na prvi stopnji z odločbo inšpektorata potrjen sum, da kot član uprave Darsa nima zahtevanih delovnih izkušenj. Gre za vprašanje, ali funkcijo v upravi družbe, ki upravlja veliko premoženje v lasti Republike Slovenije, opravlja nekvalificirana oseba in za vprašanje odgovornega ravnanja nadzornega sveta, ki ga imenujejo predstavniki države. Pravno mnenje naj bi povzelo stališče Darsa, da zgoraj opisani sumi ne držijo, zato lahko razkritje pravnega mnenja ugledu družbe, njeni upravi in nadzornemu svetu le koristi, ne pa škoduje.

Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 4. 12. 2013 z dne 8. 10. 2010, številka: 010-2/13-mmk-62, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.

Pooblaščenec je z dopisom z dne, 17. 12. 2013, številka: 090-255/2013/2, organ pozval, da posreduje celotno dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilca. Organ je dokumentacijo posredoval skupaj z dopisom z dne 24. 12. 2013, številka: 010-2/13-mmk-70.

Pritožba je utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Pooblaščenec ugotavlja, da dokument, ki ga zahteva prosilec, izpolnjuje vse zakonske kriterije iz 4. člena ZDIJZ, saj organ z dokumentom razpolaga v materializirani obliki in izvira iz delovnega področja oziroma pristojnosti organa. Pooblaščenec ugotavlja, da je predmet zahteve in presoje: Pravno mnenje izpolnjevanje pogoja delovnih izkušenj za izbiro kandidata na javnem razpisu z dne 9. 5. 2013.

Pooblaščenec je z dopisom št. 090-255/2013/4, z dne 2. 1. 2014, zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi izdelovalke pravnega mnenja, ki je predmet presoje, pozval, da se po določilu 43. in 44. člena ZUP, izjasni o tem, ali prijavlja stransko udeležbo v postopku oziroma, ali zahtevana informacija za njo predstavlja katero izmed izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ oziroma ali je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico.

Pozvana stranska udeleženka je z dopisom z dne 10. 1. 2014 priglasila stransko udeležbo in navedla, da je na podlagi zaprosila uprave DARS d.d. v letu 2013 pripravila pravno mnenje v zvezi z vprašanjem, kako se razumejo delovne izkušnje na vodilnih delovnih mestih ali v organih upravljanja in na kakšen način jih kandidat lahko izkaže. Pravno mnenje je bilo naročeno za potrebe preveritve stališča nadzornega sveta v zvezi s predhodno sprejeto odločitvijo o izbiri kandidatov za zasedbo delovnega mesta predsednika in članov uprave. Zastavljeno vprašanje, kako se razumejo delovne izkušnje na vodilnih delovnih mestih ali v organih upravljanja in na kakšen način jih kandidati lahko izkažejo, je s pravnim mnenjem pojasnjeno upoštevaje obstoječo zakonodajo in s tem normativna izhodišča za presojo. Skladno z določbo 51. člena Zakona o odvetništvu, ki določa: »Dolžnost varovanja poklicne tajnosti velja tudi za vsebino odvetnikovega spisa in to tudi po prenehanju zastopanja in pri uničenju arhiva končanih zadev« kot pooblaščenka, svojega soglasja za predložitev pravnega mnenja vsekakor ne more podati, saj bi, glede na citirano določilo in v njej vsebovano dolžnost varovanja zaupnosti zaupanih podatkov, soglasje predstavljalo kršitev načela zaupnosti. V zvezi z navedenim stranska udeleženka zatrjuje, da gre za konkurenco ZDIJZ in ZOdv. Ker sicer slednji regulira razmerje pooblaščenec pooblastitelj, pa kljub temu zagotavlja ustrezna jamstva pooblastitelju, ki so na drugi strani obveznosti pooblaščenca, v zvezi s podatki, s katerimi se pooblaščenec seznani. Ker je skladno z določilom 1. člena ZOdv odvetništvo del pravosodja, je iz tega razloga odvetnikova dolžnost varovanja zaupnosti podlaga, ki vprašanje dostopanja do informacij kot lex specialis regulira bistveno drugače kot ZDIJZ. Medtem ko ZDIJZ ureja režim dostopnosti informacij javnega značaja na splošno, in sicer pri zavezancu, je 51. člen ZOdv, ki sicer posebej ne določa režima dostopa, določa pa dolžnost odvetnika podatke varovati, kar na drugi strani predstavlja pravico pooblastitelja, da to od pooblaščenca tudi zahteva, kar predstavlja posebno izjemo glede na določilo 6. člena ZDIJZ. Kot je Upravno sodišče v zadevi sodba U 664/2007, ko je odločalo o konkurenci ZDIJZ in ZPP, zapisalo: »...Resje, da oba zakona urejata različne pravice, vendar pa se v konkretnem primeru ne glede na to vsebinsko prekrivata. Res je tudi to, da gre za različni pravni podlagi in za urejanje dveh različnih pravic, kot navaja tožena stranka, vendar pa se s tem še vedno ne izognemo dejstvu, da v konkretnem primeru oba predpisa določata isto vsebino, to je, kot je bilo zgoraj rečeno, ali sme podatke iz pravdnega spisa dobiti vsakdo, ali le določen krog Ijudi, le tisti, ki jim to pravico daje ZPP. Oba predpisa ponujata drugačno rešitev istega odprtega vprašanja. Pri tem, kateremu predpisu je potrebno dati prednost, je sodišče presodilo, da je treba specialnejšemu procesnemu zakonu dati prednost, saj se v nasprotnem primeru izniči vsa procesna zakonodaja. Sicer pa je tudi že Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. I Up 731/2005-5 zavzelo stališče, da je treba v vsakem primeru zahtevane informacije ugotoviti tudi, ali iz določb posameznega zakona, ki ureja določeno področje izvrševanja javnih nalog, ne izhaja prepoved posredovanja določenih podatkov. Tako prepoved je organ dolžan upoštevati ne glede na to, ali je izrecno določena, ali pa izhaja posredno iz posameznih določb področnega zakona.« V konkretnem primeru je tako prepoved dajanja informacij, nastalih v zaupnem razmerju pooblaščenec pooblastitelj tretjim, zavezujoča tudi za naslovni organ. Ob tem je stranska udeleženka navedla, da ne glede na dejstvo, da se ne more strinjati z razkritjem pravnega mnenja, pa zavedajoč se dejstva, da postane pravno mnenje po tem, ko je izdelano in izročeno zavezancu za odstop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, del dokumentacije javnega sektorja, je potrebno dodati še naslednjo utemeljitev nespornih dejstev, da je zavrnitev zahteve prosilca na podlagi 8. točke 1. odst. 6. člena ZDIJZ, utemeljena. Stranska udeleženka se je ob tem sklicevala tudi na odločitev Pooblaščenca, ki naj bi v istovrstni odločbi št.: 090-229/2012/10 sprejel odločitev, da ni potrebe, da bi se s testom interesa javnosti odpirali osebni podatki, ki z imenovanjem na delovno mesto predsednika in članov uprave niso v neposredni oz. bistveni zvezi. Po oceni stranske udeleženke to pomeni, da odločitev v navedenem primeru nikakor ne more biti drugačna, upoštevaje sprejeto namensko razlago in argumente za odločitev v prejšnjem postopku. Test interesa javnosti v primeru, ko dostop do pravnega mnenja, ki sicer ne razkriva osebnih podatkov članov uprave družbe DARS d.d., se pa nesporno nanaša na isti postopek, ga je potrebno razumeti in aplicirati na istih dejanskih in pravnih temeljih. Tako bi razkritje pravnega mnenja lahko, vsaj posredno, omogočilo dostop do podatkov, za katere je Pooblaščenec predhodno odločil, da jih je treba zakriti.

Pooblaščenec se je primarno opredelil do obširnih navedb stranske udeleženke glede uporabe predpisov na konkretnem primeru. Dejstvo je, da je predmet presoje dokument, s katerim razpolaga organ, ki je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, zato je vprašanje odnosa med ZOdv in ZDIJZ, na kar se sklicuje in opozarja stranska udeleženka, irelevantnega pomena. Stransko udeleženko k varovanju zaupnosti podatkov strank in vsebine odvetnikovega spisa zavezuje Zakon o odvetništvu, čemur Pooblaščenec ne oporeka. Vendar je stranska udeleženka ob tem pravilno ugotovila, da je v danem primeru ključnega pomena dejstvo, da je postalo pravno mnenje po tem, ko je bilo izdelano in izročeno zavezancu za odstop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, del njegove dokumentacije, kar pomeni, da je v tem smislu pravica do informacije, s katero razpolaga organ, specialno urejena v ZDIJZ. Prosilec namreč zahteva informacijo od zavezanega organa, ki ga Zakon o odvetništvu v tem smislu ne zavezuje, zato nikakor ne moremo govoriti o konkurenčnem odnosu med ZDIJZ in ZOdv. 

Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ se je v izpodbijani odločbi opiral na izjemo po 8. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njihovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za uveljavitev navedene izjeme sta kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo. Poleg pogoja, da je sodni postopek še v teku, je bistven tudi pogoj, da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi.

Pooblaščenec z dopisom št. 090-255/2014/5 z dne 3. 1. 2014 pozval Okrajno sodišče v Celju, Oddelek za prekrške, da sporoči, ali je v zvezi z dokumentacijo, ki jo v obravnavani zadevi zahteva prosilec, postopek še vedno v teku in ali bi z razkritjem zahtevane informacije nastale škodne posledice za izvedbo tega postopka in kakšne bi bile te posledice. Okrajno sodišče je odgovorilo z dopisom z dne 29. 1. 2014, da je predmetni postopek še v teku in o njem ne dajejo informacij zaradi interesa postopka. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je v obravnavanem primeru izpolnjen prvi pogoj, ki ga določa 8. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede vprašanja, ali bi z razkritjem informacije, ki jo zahteva prosilec, nastala škoda za izvedbo postopka, Pooblaščenec pojasnjuje, da ta pogoj zavezuje organ k uporabi tako imenovanega škodnega testa. Škodni test je eden izmed testov t.i. tehtanja. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Zavezani organ tako dostop do informacij lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128). V obravnavanem primeru se sodišče, ki vodi postopek, ni opredelilo do tega vprašanja, kar pa ne more biti razlog za zavrnitev dostopa do zahtevane informacije. K izvedbi škodnega testa je namreč zavezan organ, ki se na navedeno izjemo sklicuje. Pooblaščenec ob tem ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi zgolj povzel zakonsko določbo, da bi nastala občutna škoda v sodnem postopku, brez da bi navedel razloge, ki bi z zadostno stopnjo verjetnosti izkazovali škodo za izvedbo postopka. Upravno sodišče RS je že večkrat zavzelo stališče, da v primeru, ko tožeča stranka ne izpolni svojega dokaznega bremena in pavšalno navaja, da je podana izjema iz določene točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, velja predpostavka, da javni interes po zagotavljanju javnosti, odprtosti (transparentnosti) in čim večji obveščenosti javnosti, tudi javni nadzor nad delovanjem javnopravnih subjektov, pretehta (sodbi Upravnega sodišča v zadevah U 2423/2007 z dne 12. 5. 2010 in U 1976/2008-26 z dne 26. 5. 2010). V konkretnem primeru je organ zgolj navedel, da bi z razkritjem informacij nastala škoda za sodni postopek, nič pa se ni opredelil do ključnih elementov škode in zadostni verjetnosti nastanka škode. S takšnim pavšalnim zatrjevanjem škode organ ni izpolnil dokaznega bremena, ki ga izjema iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ zahteva. Tudi po oceni Pooblaščenca razkritje zahtevane informacije ne more povzročiti škode za sodni postopek. Pravno mnenje, ki je predmet presoje, je organ priložil zahtevi za sodno varstvo, s katero se izpodbija odločitev inšpekcijskega organa v prekrškovnem postopku. To pomeni, da je tudi nasprotna stranka seznanjena z njegovo vsebino, zato ne moremo govoriti, da bi bil organ z razkritjem informacij postavljen v neenakopraven položaj kot stranka, ki v postopku varuje svoje pravice in interese. Poleg tega izvensodno izdelano pravno mnenje predstavlja zgolj določeno zatrjevanje stranke, odločitev pa je vselej v pristojnosti sodišča. Glede na navedeno ni mogoče ugotoviti, kakšna škoda za sodni postopek bi z razkritjem zahtevanih informacij lahko nastala. Sodišče je dolžno preveriti pravilnost trditev strank in odločiti na podlagi listin, ki jih vložijo stranke, njihovih argumentov in na podlagi zakona, ne glede na to, katere informacije iz sodnega spisa so javno prosto dostopne. Svoboda informiranja in razvito javno mnenje sta namreč izredno pomembna za preprečevanje zlorab in za demokratično izvrševanje državne oblasti. To pa pomeni, da se o tem razpravlja tudi izven sodišča, v obliki javnega mnenja, pa vendar to ne more in ne sme vplivati na strokovno delo sodnikov, na njihovo neodvisnost in nepristranskost.

Upoštevaje navedeno Pooblaščenec zaključuje, da javnost zahtevanega dokumenta nikakor ne bi mogla ogroziti sodnega postopka v konkretnem primeru, zato ni podana izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Glede na to, da se je organ v izpodbijani odločbi skliceval tudi na odločbo Informacijske pooblaščenke št. 090-229/2012/10 z dne 19. 12. 2012, z vidika varstva osebnih podatkov, se je Pooblaščenec v nadaljevanju opredelil tudi do izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V omenjeni odločbi je Pooblaščenec presojal prijave za izbrane kandidate predsednika in dveh članov uprave organa. Pri tem je odločil, da je podan interes javnosti za razkritje dokumentov iz postopka javnega razpisa za prosta delovna mesta predsednika in članov uprave organa, iz katerih izhaja izpolnjevanje razpisnih pogojev, na podlagi katerih so bili posledično imenovani. Ker je bilo med razpisnimi pogoji tudi najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih ali v organih upravljanja, je Pooblaščenec odločil, da gre v tem delu za informacijo javnega značaja. Glede na navedeno so nepravilne navedbe organa, da je šlo v delu delovnih izkušenj izbranih kandidatov za varovane osebne podatke, izjema so bile tiste delovne izkušnje in znanja, ki niso bile pogoj. Ne glede na navedeno, pa Pooblaščenec po vpogledu v zahtevano informacijo ugotavlja, da slednja ne vsebuje varovanih osebnih podatkov. V pravnem mnenju ni nobenih konkretnih podatkov o posamezniku, temveč gre za splošne ugotovitve izdelovalca pravnega mnenja, kako pravno interpretirati delovne izkušnje na vodilnih delovnih položajih in kako jih izkazati. Glede na navedeno je sklicevanje na varstvo osebnih podatkov pri dostopu do zahtevane informacije, neutemeljeno.

Ob tem Pooblaščenec ne more niti mimo interesa javnosti, ki je pri imenovanju članov uprave družbe v večinski lasti države izrednega pomena, na kar opozarja tudi prosilec. Kot je Pooblaščenec poudaril že v odločbi št. 090-229/2012/10 z dne 19. 12. 2012, je zlasti v tem obdobju še posebej pomembna strokovnost in izkušnje ljudi, ki vodijo tovrstne družbe, da bi omogočili njihovo kakovostno upravljanje. Zato je pri vprašanju, ali država zaposluje ustrezno usposobljene ljudi, oziroma, katere delovne izkušnje država šteje za ustrezne za zasedbo najpomembnejših delovnih mest v podjetju v 100 % lasti države, nedvomno podan tudi javni interes.

Pooblaščenec je po uradni dolžnosti izvedel še preizkus na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP in pri tem ugotovil, da obravnavani dokument ne vsebuje podatkov, ki predstavljajo katero izmed preostalih možnih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

V nadaljevanju se je Pooblaščenec opredelil tudi do oblike dostopa do zahtevane informacije. Prosilec je v zahtevi navedel, da želi zahtevani dokument prejeti po elektronski pošti. Pooblaščenec pojasnjuje, da ima prosilec na podlagi 17. člena ZDIJZ pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Organ praviloma nima pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Iz navedene določbe izhaja, da se v primeru, če zahtevana informacija predstavlja avtorsko delo, lahko zavrne le določen način seznanitve z njo (fotokopija), ne pa tudi sam dostop do informacije (npr. vpogled). Ker je v obravnavanem primeru predmet presoje pravno mnenje, je Pooblaščenec v nadaljevanju ugotavljal, ali je zahtevani dokument zavarovan z zakonom, ki ureja avtorsko pravico in posledično, ali je iz tega razloga mogoče omejiti način seznanitve z zahtevano informacijo.

V skladu s 5. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 94/2004 s spremembami; v nadaljevanju ZASP) je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. Organ se v izpodbijani odločbi sicer ni skliceval na avtorsko delo, saj je dostop zavrnil zaradi zatrjevanja izjeme, vendar po mnenju Pooblaščenca, slednje ne more vplivati na ugotovitev, ali zahtevani dokument predstavlja avtorsko delo ali ne. Izdelovalec pravnega mnenja je v mnenju izrecno določil, da ga organ brez pisnega soglasja izdelovalca, ne sme javno objavljati, distribuirati ali z njim kakorkoli drugače razpolagati, razen za namen, za katerega je bilo pripravljeno. V prijavi stranske udeležbe pa se stranski udeleženec do tega vprašanja ni posebej opredelil.

Bistvenega pomena za ugotovitev, ali določen dokument predstavlja avtorsko delo, je presoja izpolnjevanja predpostavk za obstoj avtorskega dela po ZASP (individualnost, intelektualnost, stvaritev, izraženost, področje ustvarjalnosti, Povzeto po Trampuž M., Oman B., Zupančič A., Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1997, str. 30-32.). Pooblaščenec je zato v nadaljevanju preverjal obstoj posameznih predpostavk glede zahtevanega dokumenta. Nedvomno so v konkretnem primeru izpolnjeni kriteriji stvaritve, izraženosti in področja ustvarjalnosti. Kriterij stvaritve namreč pomeni, da gre za delo, ki ga je ustvaril človek (in ne npr. računalnik), kriterij izraženosti, da je delo izraženo v zunanjem svetu (npr. da je napisano na papir), kriterij področja ustvarjalnosti pa, da mora iti za delo, ki pripada eni izmed treh kategorij – znanost, književnost ali umetnost. V konkretnem primeru ni dvoma, da zahtevani dokument predstavlja delo s področja pravne znanosti, ki je izraženo v pisni obliki in ga je ustvaril človek. Kriterij duhovnosti pomeni, da gre za delo človekovega duha, da se torej z njim izražajo misli, občutki ipd. avtorja. Bistveno je, da gre za delo posameznikovega intelekta (duha) in ne toliko fizičnega dela. Prav tako pa intelektualnost avtorskega dela opozarja na to, da gre pri avtorskem delu za t.i. nematerialno dobrino, ki ga je treba razlikovati od njegovih nosilcev (npr. papirja). Posledično gre za delo, ki se lahko pojavlja in izkorišča sočasno na različnih koncih sveta (ubikviteta), ne da bi bilo s tem izčrpano (neizčrpnost). Pooblaščenec ugotavlja, da je pri zahtevanem dokumentu element duhovnosti izpolnjen. Ustvarjanje zahtevanega dokumenta je namreč zahtevalo delo intelekta oz. duha avtorja in ni prevladovalo fizično delo. Zato je šlo nedvomno za izraz misli avtorja – avtor je moral uporabiti intelekt za oblikovanje svojega stališča, ki je navedeno v zahtevanem mnenju, pri čemer je moral uporabiti svoje znanje in ustrezne metode pravne argumentacije in pri ubeseditvi tega stališča iskati in uporabiti najbolj primerne izraze, ipd. Pri pripravi obravnavanega dokumenta je nedvomno prevladovalo duhovno ustvarjanje in ustvarjalec je moral uporabiti svoj intelekt za pripravo teh intelektualnih stvaritev. Prav tako lahko zahtevani dokument hkrati uporabljajo različni uporabniki, ne da bi se pri tem mnenje izčrpalo oz. zmanjšalo. Za zahtevani dokument torej nedvomno veljata tako ubikviteta kot neizčrpnost, pripravljen pa je bil z uporabo intelekta oz. duha avtorja. Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od ostalih, avtorsko nevarovanih del, od drugih avtorsko varovanih del in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se še lahko uvršča med avtorska dela. Če torej avtor neodvisno od nekega drugega dela, ustvari svoje delo z individualnimi potezami, torej brez posnemanja oz. neposrednega prevzemanja iz drugega dela, je izpolnjena predpostavka individualnosti dela. Obravnavano mnenje nedvomno izpolnjuje tudi kriterij individualnosti. Gre za dokument, ki obsega 3. strani, v njem pa je pojasnjeno stališče avtorja glede vprašanja, kako se razume izpolnjevanje pogoja delovnih izkušenj za izbiro kandidata na javnem razpisu, kar bi lahko bilo narejeno na zelo različne načine. Nedvomno je individualnost botrovala izbiri besed, stavkov in načina podajanja stališča. Odločitev o tem, kako natančno bo posameznik obrazložil svoje stališče, katere besede bo uporabil, kako jih bo strukturiral, razdelil (ali bo uporabil enotno besedilo, poglavja, podpoglavja, točke ipd.), v konkretnem primeru nedvomno izkazuje izpolnjenost kriterija individualnosti dela. Da obravnavani dokument vsebuje zadostno mero individualnosti, kaže tudi dejstvo, da gre za pravno kategorijo, ki dopušča različne možnosti razlage, kar pomeni, da je delo avtorja na določeni ustvarjalni ravni oziroma kaže na določeno količino individualnosti.

Upoštevaje vse navedeno Pooblaščenec zaključuje, da zahtevano mnenje izpolnjuje vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela. V podporo tem ugotovitvam je tudi 12. alineja drugega odstavka 5. člena ZASP, ki med avtorska dela eksemplifikativno šteje tudi predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja in druga dela enake narave). Pooblaščenec torej ugotavlja, da ni dvoma, da obravnavano mnenje v konkretnem primeru predstavlja avtorsko delo.

Nadalje je Pooblaščenec ugotavljal, ali je avtor na organ prenesel materialne pravice na opravljenem avtorskem delu. Pooblaščenec je zaprosil organ za dokument, na podlagi katerega je bilo naročeno zahtevano pravno mnenje. Organ je dne 31. 1. 2014 Pooblaščencu posedoval podjemno pogodbo z dne 23. 4. 2013, iz katere ni mogoče razbrati, da bi se stranki kakorkoli posebej dogovarjali o avtorskih pravic in njihovem prenosu, zato se na podlagi drugega odstavka 75. člena ZASP šteje, da so bile prenesene na organ tiste (materialne) pravice in v takem obsegu, kot je bistven za dosego namena pogodbe. Materialne pravice na zahtevanem mnenju so torej porazdeljene med odvetniško pisarno in organom. Kot izhaja iz pravnega mnenja, je bilo izdelano za konkretni postopek javnega razpisa oziroma posledično za potrebe sodnega postopka. Namen naročila izdelave avtorskega dela je torej jasen (pridobitev stališča oziroma interpretacije pojma delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih) in iz tega namena izhaja tudi obseg, v katerem so bile prenesene na organ materialne pravice. Upoštevaje drugi odstavek 75. člena ZASP Pooblaščenec ugotavlja, da za dosego namena konkretne pogodbe (naročila) med odvetniško pisarno in organom zagotovo ni bistven prenos pravice reproduciranja za namene posredovanja informacij javnega značaja. V obravnavanem primeru organ ni imetnik pravice reproduciranja (za namen posredovanja informacij javnega značaja), kot ene izmed materialnih avtorskih pravic tretji osebi.

Glede na vse navedeno, je ob upoštevanju drugega odstavka 25. člena ZDIJZ prosilcu mogoče odobriti le vpogled. Iz navedene določbe ZDIJZ izhaja, da sta prvostopenjski in drugostopenjski organ glede oblike seznanitve upravičena odločiti drugače, kot se glasi zahtevek, tj. namesto posredovanja fotokopij odobriti vpogled, če je seveda izpolnjen pogoj obstoja varovanega avtorskega dela. V tem primeru ne gre za odločanje ultra ali extra petitum, ker gre le za vprašanje oblike (načina) seznanitve, in ne za poseg v vsebino zahtevka – predmet zahtevka namreč ostaja enak. V podporo temu stališču je tudi siceršnji duh transparentnosti in preglednosti nad informacijami javnega značaja ter upoštevaje načelo najširšega varstva pravic strank. Očiten nesmisel bi bil, če bi organ prosilcu zavrnil zahtevo zato, ker bi ta zaradi nepoznavanja vsebine dokumenta »napačno« formuliral način seznanitve. V primeru zavrnitve take zahteve bi bila vprašljiva tudi možnost vložitve nove zahteve, saj bi bilo treba novo zahtevo (tj. s »popravljenim« načinom seznanitve) načeloma zavreči v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP (odvisno od rešitve pravnega vprašanja o istovetnosti zahtevka, od katerega je zavrženje odvisno).

Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa odpravil in v tem delu sam rešil zadevo. Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled v zahtevano pravno mnenje z dne 9. 5. 2013.

V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.                       
svetovalka Pooblaščenca   
               
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
pooblaščenka