Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 25.02.2009
Naslov: Žagar Petra, novinarka časopisa Celjan - Splošna bolnišnica Celje
Številka: 090-14/2009/4
Kategorija: Osebni podatek, Mediji, Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Odobreno


Številka: 090-14/2009/4
Datum: 25.02.09

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 9. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 36/2008-ZPOmK-1, v nadaljevanju ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 28. 1. 2009, Petre Žagar, sodelavke časopisa Celjan, Miklošičeva 5, 3000 Celje (v nadaljevanju prosilka), zoper odgovor z dne 23. 1. 2009, Splošne bolnišnice Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožbi se ugodi.  Organ je dolžan prosilki v roku petnajstih (15) dni od vročitve te odločbe po pošti, na naslov prosilke, posredovati fotokopijo dokumenta, ki je označen:
»Zadeva: deset najvišjih plač, izplačanih v Splošni bolnišnici Celje za mesec november z imeni in priimki prejemnikov«
na način, da je pri vseh desetih točkah razviden podatek o višini izplačila ter ime in priimek prejemnika. Izbrišejo pa se vsi ostali podatki o prejemnikih: delovna doba, dežurstvo, naziv delovnega mesta, vključenost v 24 urno zdravstveno oskrbo.
2.    Stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 22. 1. 2009 naslovila na organ zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Pri tem je navedla, da je bila že po telefonu predhodno seznanjena, da je politika organa, da poleg plač ne izdaja imen in priimkov zaposlenih. Pa vendar je želela, da ji pri spisku desetih najvišjih plač organ posreduje tudi ime in priimek osebe, ki je to plačo prejela. Prosilka je pri tem dodala, da se je posvetovala z zaposlenimi v državnem organu Informacijski pooblaščenec, kjer so jo podučili, da je, glede nato, da je organ javni zavod, upravičena tudi do te informacije. Plače javnih uslužbencev oziroma zaposlenih v javnem zavodu so namreč informacija javnega značaja. Prosilka je na podlagi navedenega prosila, da ji organ do petka, 23. januarja 2009, posreduje poleg seznama najvišjih plač zaposlenih v organu, še njihove podatke (ime in priimek). Pri tem je želela prejeti decembrske plače, v kolikor pa do teh organ še nima dostopa, se bo zadovoljila z dopolnjenim seznamom plač v mesecu novembru, ki ji ga je organ že poslal.  

Na zahtevo prosilke je organ odgovoril z dopisom z dne 23. 1. 2009, v katerem je navedel, da ostaja pri odločitvi, da ji imen in priimkov prejemnikov desetih najvišjih izplačanih plač v mesecu novembru ne posreduje. Dodaja, da Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 95/2007- uradno prečiščeno besedilo 7, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSPJS) v 38. členu govori o tem, kateri elementi plač v javnem sektorju so javnosti dostopni. Tako pravi, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter o delu plače za delovno uspešnost, razen podatka za delovno dobo. Na podlagi tega določila so sprejeta tudi načelna mnenja in odločbe informacijske pooblaščenke.

Zoper zgoraj navedeni dopis organa je prosilka dne 28. 1. 2009 pri Pooblaščencu po elektronski pošti vložila pritožbo. Navaja, da po ZMed prosi za pomoč, do dostopa do javnih informacij, in sicer do imen in priimkov zaposlenih pri organu, ki so v mesecu novembru 2008 prejeli najvišje izplačan mesečni dohodek, saj ji organ tega ne želi posredovati. Odgovor organa razume kot zavrnilni odgovor na njeno prošnjo, zato na Pooblaščenca podaja pritožbo zaradi nedostopnosti do javnih informacij po ZMed.  

Pritožbo prosilke je Pooblaščenec z dopisom z dne 3. 2. 2009, št. 090-14/2009/2, na podlagi 2. odst. 239. čl. ZUP odstopil organu in ga pozval, da kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245.čl. ZUP.

Organ je dne 16. 2. 2009 z dopisom z dne 13. 2. 2009 in s prilogami odstopil pritožbo v reševanje Pooblaščencu.

Pritožba je utemeljena.

Prosilka je zahtevala od organa odgovor na vprašanje kot medij, zato se je Pooblaščenec primarno ukvarjal z vprašanjem, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed. Po določbi 9. odstavka 45. člena ZMed je namreč pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč da je pritožba dovoljena le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

V obravnavanem primeru se za zavrnilno odločbo šteje odgovor organa z dne 23. 1. 2009, v katerem je le-ta prosilki sporočil, da ji ne bo posredoval deset imen in priimkov zaposlenih pri organu, ki so v mesecu novembru 2008 prejeli najvišje izplačan mesečni dohodek, kar je bilo predmet njene zahteve.

Pri presoji pritožbe prosilke se je Pooblaščenec omejil:
1.    na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje oziroma zahteva izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in
2.    na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Pooblaščenec ugotavlja, da je organ pri odstopu pritožbe Pooblaščencu posredoval dokument, v katerem je navedenih deset najvišje izplačanih plač pri organu za mesec november 2008 z imeni in priimki prejemnikov, kar je predmet zahteve prosilke. To pomeni, da je izpolnjen kriterij materializirane oblike v skladu s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, s tem pa je podana tudi procesna predpostavka po ZMed, zato je pritožba dovoljena.

Nadalje pa se je Pooblaščenec ukvarjal z vprašanjem, ali imena in priimki skupaj z višino izplačila plače v mesecu novembru 2008 predstavljajo informacijo javnega značaja, ali pa je podana izjema iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

Dokument, iz katerega izhaja informacija, ki jo prosilka zahteva, torej spisek desetih najvišjih plač novembra 2008, skupaj z imenom in priimkom osebe, ki je to plačo prejela, predstavlja dokument, označen z »Zadeva: deset najvišjih plač, izplačanih v Splošni bolnišnici Celje za mesec november z imeni in priimki prejemnikov«. Obravnavani dokument poleg zahtevane informacije, znesek in ime in priimek prejemnika plače, vsebuje tudi druge podatke, ki niso predmet zahteve: delovna doba, dežurstvo, naziv delovnega mesta, vključenost v 24 urno zdravstveno oskrbo, zato tudi niso predmet presoje Pooblaščenca. Pooblaščenec je namreč v okviru pritožbenega postopka strogo vezan na pritožbo prosilke, kar pomeni, da je predmet presoje Pooblaščenca izključno odločanje o tem, ali deset imen in priimkov, kot prejemnikov najvišje izplačanih plač novembra 2008 pri organu, predstavlja informacijo javnega značaja oziroma ali je podana katera izmed izjem po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije izključno takrat, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ se v izpodbijanem dopisu oziroma t.i. zavrnilni odločbi ni opredelil do izjem, temveč je zgolj navedel 38. čl. ZSPJS, ki opredeljuje,  kateri elementi plač v javnem sektorju so javnosti dostopni. Tako pravi, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter o delu plače za delovno uspešnost, razen podatka za delovno dobo. Na podlagi tega določila je organ odločil, da prosilki ne posreduje zahtevane informacije.

Pooblaščenec ugotavlja, da je takšna zavrnitev zahteve v nasprotju z določbo 5. odst. 45. čl. ZMed, ki se izrecno sklicuje na določbe ZDIJZ, in torej veže organ na njihovo uporabo. Prav tako pa se Pooblaščenec tudi ne strinja s tolmačenjem določbe 38. čl. ZSPJS, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

3. točka 1. odst. 6. čl. ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo ZVOP-1.

Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

V obravnavanem primeru je ime in priimek prejemnika plače vsekakor osebni podatek, v smislu 3. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj je oseba na podlagi imena in priimka, v povezavi s podatkom o zaposlitvi pri organu, določljiva, vendar zaradi razloga, da gre za podatek, ki je povezan s porabo javnih sredstev, prav tako pa tudi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, nikakor ne sodi med varovane osebne podatke.

Pri obravnavi zahtevane informacije je namreč potrebno upoštevati določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz prvega odstavka tega člena (torej tudi izjeme varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

Zakon o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 32/2006, v nadaljevanju ZJU) v 1. členu določa, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Torej v ta sklop sodi tudi organ, ki je javni zavod, zaposleni pri organu pa so javni uslužbenci.

Glede na navedeno ime in priimek javnega uslužbenca v povezavi s prejetim izplačilom oziroma plačo, ki predstavlja porabo javnih sredstev, v skladu z vsem zgoraj navedenim, ne predstavlja varovanih osebnih podatkov, temveč gre za informacijo javnega značaja, ki je prosto dostopna. Poraba proračunskega denarja je seveda vezana na konkretnega  prejemnika proračunskih sredstev, ki je lahko pravna ali fizična oseba. Anonimno razkrivanje izplačil, brez navedbe imena in priimka fizične osebe, zagotovo ne zadosti nadzorni funkciji, ki jo je želel doseči zakonodajalec z navedeno določbo ZDIJZ, ki je ravno zato presegla nekatere z zakonom določene izjeme iz 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ (tudi varstvo osebnih podatkov).

Na tem mestu Pooblaščenec opozarja še na doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primeru Halford vs. Združeno kraljestvo z dne 25. 6. 1997, nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95. Po tej teoriji je potrebno tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Zato javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto.

Pooblaščenec pa seveda ne more mimo ZSPJS, ki ga omenja tudi organ. V slednjem je za konkretni primer bistvenega pomena določilo 38. čl., ki določa, da so vse plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Odločilno je, da gre za trošenje javnih sredstev, nad čimer mora biti pregled, nadzor in transparentnost porabe. Nadzor javnosti pa je še posebej poudarjen v 6. odst. 38. čl. ZSPJS, ki določa, da so javnosti, ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Zakonodajalec je tako povsem jasno uzakonil javnost plače, vezana na osebno ime (ime in priimek) javnega uslužbenca in funkcionarja posameznika.

Da gre za konkretno osebo in ne zgolj za anonimno razkrivanje plače, brez navedbe imena in priimka (torej zgolj naziv delovnega mesta in znesek, ki ga nekdo za to delovno mesto lahko zasluži), nam pove gramatikalna razlaga zakona. Ker 1. odstavek 38. člena pravi, da so javnosti dostopni tudi podatki o delovni uspešnosti in še, da javnosti ni dostopen podatek o delovni dobi, po jezikovni razlagi pridemo do tega, da je zakonodajalec mislil konkretnega posameznika. Anonimni posameznik pač nima dodatka za delovno dobo in delovne uspešnosti, ima ga zgolj konkretni posameznik.

Na podlagi navedenega so plače javnih uslužbencev javne na način, da je možna njihova identifikacija, zato je tudi ime in priimek osebe, ki je prejela takšno plačilo, informacija javnega značaja.

Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena in da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilke ugodil ter na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločitev oziroma t.im. odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilki v roku petnajstih (15) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo dokumenta, ki je označen: »Zadeva: deset najvišjih plač, izplačanih v Splošni bolnišnici Celje za mesec november z imeni in priimki prejemnikov«, na način, da je pri vseh desetih točkah razviden podatek o višini izplačila in ime in priimek prejemnika. Izbrišejo pa se vsi ostali podatki o prejemnikih: delovna doba, dežurstvo, naziv delovnega mesta, vključenost v 24 urno zdravstveno oskrbo. Stroški v tem postopku niso nastali.

Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilka sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Zunanji oddelek v Celju, Prešernova ulica 22, 3000 Celje. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.                                           
Svetovalka Pooblaščenca                                      


Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka