Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 24.05.2016
Naslov: Za-misli d.o.o. - FIHO
Številka: 090-65/2016
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Ali gre za zlorabo pravice?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilke za dostop do magnetograma in zvočnega posnetka seje Sveta FIHO na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilka s svojo zahtevo v obravnavanem primeru ni prestopila meje pravno zavarovanega upravičenja in s tem ogrozila oziroma posegla v pravico drugega. Prosilka namreč ni zlorabila pravice dostopa do informacij javnega značaja in njena zahteva ni šikanoznega značaja. Nadalje je IP ugotovil, da zahtevana dokumenta ne izpolnjujeta vseh pogojev za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Manjka pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. IP je pritožbo zavrnil, saj organ prosilki ne more posredovati dokumentov, ki ne obstajajo.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-65/2016/6

Datum: 24. 5. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe ZA-MISLI, družbe za medije, založništvo, internet in komunikacijo, d.o.o., Spodnje škofije 156, 6281 Škofije, ki ga zastopa direktorica in odgovorna urednica …………………. (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS, Stegne 21/c, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 123/2016 z dne 16. 3. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilke zoper odločbo Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS, št. 123/2016 z dne 16. 3. 2016 se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilka je z vlogo z dne 21. 12. 2015 zahtevala magnetogram seje Sveta FIHO z dne 15. 12. 2015.

 

Organ je prosilki z dopisom št. 1149/2015 z dne 24. 12. 2015 odgovoril, da z zahtevanim magnetogramom ne razpolaga, ker ga ne izdeluje. V kolikor pa prosilko zanimajo sprejeti sklepi, so ti sestavni del potrjenega zapisnika seje Sveta FIHO in bodo po potrditvi zapisnika na naslednji seji javno dostopni na spletni strani organa www.fiho.si.

 

Prosilka je dne 13. 1. 2016 zahtevo dopolnila in zahtevala še zvočni zapis seje Sveta FIHO z dne 15. 12. 2015.

 

Organ je zahtevi prosilke, po predhodno vodenem pritožbenem postopku zaradi molka organa, zavrnil z odločbo št. 123/2016 z dne 16. 3. 2016. Iz obrazložitve izhaja, da je organ zahtevo zavrnil, ker naj bi prosilka z istočasno vložitvijo dveh vsebinsko identičnih zahtev očitno zlorabila pravico dostopa do informacij javnega značaja oz. je očitno, da je njena zahteva šikanoznega značaja. Glede na navedeno je organ zahtevi prosilke zavrnil, na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ.

  

Prosilka je pravočasno vložila pritožbo zoper odločbo organa in navedla, da naj IP v zvezi z odločitvijo organa ustrezno ukrepa.

 

Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo z dopisom št. 138/2016, z dne 30. 3. 2016, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

IP je organ pozval, naj mu posreduje magnetogram in zvočni zapis (posnetka) 21. redne seje Sveta FIHO, ki je bila dne 15. 12. 2015, v izvorni obliki, brez prikritih podatkov. Organ je na poziv odgovoril z dopisoma št. 158-ŠK/2016 z dne 11. 4. 2016 in št. 164-ŠK/2016 z dne 20. 4. 2016.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je organ ravnal pravilno in zahtevo prosilke obravnaval kot zahtevo po ZDIJZ. Prosilka je zahtevo sicer vložila na podlagi 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT in 22/16; v nadaljevanju ZMed), vendar ker ni zahtevala odgovorov na vprašanja, temveč dostop do dokumentov, takšna zahteva predstavlja zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in je organ dolžan o njej odločiti na podlagi določb ZDIJZ.

 

Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja

 

Organ je zavrnil zahtevo prosilke na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Za zlorabo pravice gre v primeru, ko subjekt prestopi meje pravno zavarovanega upravičenja tako, da s tem ogroža oz. posega v pravico drugega. Če hočemo določiti meje pravice tistemu, ki jo je prekoračil, moramo izhajati iz pojma pravice in njene vsebinske opredelitve. Pravna norma pogosto ne more dati določnega in jasnega odgovora na vprašanje, kakšen naj bo obseg pravice v konkretnem primeru. Odgovor nam da šele ustvarjalna interpretacija prava (Marijan Pavčnik, Zloraba pravice, Časopisni zavod Uradni list SR Slovenije, Ljubljana 1986, str. 5). Poudariti je treba, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo zahteve prosilca obravnaval v skladu z določbami ZDIJZ.

 

IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah št. 090-254/2015/2 z dne 26. 11. 2015 in št. 090-19/2016 z dne 12. 5. 2016[1] obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve, navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja ter se opredelil, kdaj se zahteva prosilca šteje za šikanozno.

 

V obravnavanem primeru je organ utemeljil institut zlorabe pravice z navedbo, da je zahteva prosilke vsebinsko identična zahtevi YHD – društva za teorijo in kulturo hendikepa (v nadaljevanju YHD). Iz poslovnega registra AJPES je namreč razvidno, da je zakoniti zastopnik YHD hkrati tudi družbenik družbe ZA-MISLI d.o.o.. Splošno znano dejstvo pa je, da je …………. aktivno udeležena pri številnih aktivnostih YHD, saj je bila večkratna predsednica in nosilka drugih vodstvenih funkcij tega društva in da je v društvu YHD še vedno vodja neodvisnega življenja invalidov. Poleg tega …………… kot odgovorna urednica spletnega portala www.za-misli.si od organa redno pridobiva informacije javnega značaja, ki se tičejo prav delovanja različnih invalidskih organizacij, članov organov organa in izvajanja dejavnosti organa. Pridobljene informacije nato neobjektivno interpretira tako, da organ prikazuje izrazito negativno in jih nadalje distribuira na raznorazne naslove. Vse to izhaja iz objav na spletnem portalu www.za-misli.si (organ jih je navedel) ter iz njenih številnih elektronskih sporočil, poslanih na različne naslove. …………….. zahteve za informacije (po ZMed) praviloma pošilja po elektronski pošti iz svojega zasebnega naslova in ne iz uradnega naslova uredništva medija ZA-MISLI.SI, zato tudi iz tega razloga organ meni, da gre pri zahtevi prosilke za očitno zlorabo pravice. Organ je zaključil, da je prosilka z istočasno vložitvijo dveh vsebinsko identičnih zahtev očitno zlorabila pravico dostopa do informacij javnega značaja oz. je očitno, da je njena zahteva šikanoznega značaja.

 

IP je po preučitvi celotne zadeve ugotovil, da pravica prosilke zahtevati informacije javnega značaja v obravnavanem primeru ni prišla v konflikt z nobeno pravico organa ali tretjih oseb. Povedano drugače, prosilka z vlogama z dne 21. 12. 2015 in 13. 1. 2016 ni prestopila meje pravno zavarovanega upravičenja in s tem ogrozila oziroma posegla v pravico drugega. Navedbe organa namreč ne vzdržijo resne pravne presoje, ker:

-       gre za zahtevo po ZDIJZ in ne po ZMed, kar je pravilno ugotovil tudi organ in odločil po določilih ZDIJZ. Prosilka torej s tem, ko je zahtevala dostop do dokumenta, ni deležna obravnave po 45. členu ZMed (krajši roki), četudi je vložila zahtevo kot medij;

-       zahteve prosilke ni mogoče objektivno povezati z zahtevo YHD;

-       organ, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru sploh ni izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljiti, da bi obravnavanje zahteve prosilke prekomerno obremenilo delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. Organ je navedel le, da prosilka redno pridobiva informacije javnega značaja, ni pa opredelil konkretno, koliko ima odprtih zadev prosilke za dostop do informacij po ZMed in ZDIJZ ter kako in v kolikšni meri bi obravnavanje teh zahtev oviralo delo organa na vseh njegovih delovnih področjih. IP ob tem pojasnjuje, da večje število zahtev in večji obseg zahtevanih dokumentov, ki imata za posledico večji obseg dela organa, sama po sebi še ne pomenita zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Posredovanje informacij javnega značaja je namreč ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki bi takšne zahteve reševal. V primeru, če organ potrebuje več časa za posredovanje zahtevane informacije zaradi obsežnosti zahtevanega dokumenta, je v 24. členu ZDIJZ predvidena možnost, da organ podaljša rok za odločitev o zahtevi za največ 30 delovnih dni, ne pa tudi možnost, da organ zahtevo prosilca zavrne.

-       prosilka lahko prejete informacije javnega značaja posreduje javnosti in jih tudi komentira. Pavšalnega argumenta organa, da prosilka neobjektivno interpretira prejete informacije, ni mogoče šteti kot pravno relevantno utemeljitev izjeme zlorabe pravice. Dejstvo je, da ima vsakdo pravico pridobiti informacije o delu javnih oblasti in pravico do dostopa do dokumentov, iz katerih te informacije izhajajo. IP še pripominja, da lahko organ prosilcem skupaj z dokumentacijo posreduje tudi dodatna pojasnila o pravilnem razumevanju dokumentov. S takšnim načinom bi organ lahko na enostaven način preprečil morebitno možnost napačnega razumevanja posredovane dokumentacije.

 

Prav tako zahteva prosilke po oceni IP ni šikanozne narave. 18. člen Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 115/07, 31/08, 35/09, 58/10, 101/10 in 81/13; v nadaljevanju: Uredba) določa, da mora organ odgovoriti na vse dopise, ki jih prejme v fizični ali elektronski obliki, razen če so šikanoznega značaja. Kot izhaja iz Priporočil Ministrstva za javno upravo za izvajanje določb 18. člena Uredbe št. 020-401/2014/87 z dne 3. 9. 2015, organ ne odgovarja na dopise šikanoznega značaja, s katerim se namerno povzroča neprijetnosti, nevšečnosti ali uporabljajo šikanozna sredstva, torej ne odgovarja na vprašanja, s katerimi se žali človekovo dostojanstvo oziroma poslanstvo upravnega organa. Iz navedenega izhaja, da tudi po Uredbi zahteve prosilke ni mogoče šteti kot zahteve šikanoznega značaja, če pa bi zahtevo organ že štel kot tako, pa nanjo ne bi bil dolžan odgovarjati in je procesno obravnavati – čemur pa organ ni sledil, saj je zahtevo procesno obravnaval in izdal izpodbijano odločbo.

 

Glede na navedeno ni mogoče slediti trditvi organa, da je prosilka z zahtevama z dne 21. 12. 2015 in 13. 1. 2016 očitno zlorabila pravico dostopa do informacij javnega značaja oz. da sta njeni zahtevi šikanoznega značaja.

 

Obstoj informacije javnega značaja

 

Organ je v dopisu št. 158-ŠK/2016 z dne 11. 4. 2016 izjavil, da ne razpolaga z zahtevanim magnetogramom in zvočnim zapisom 21. redne seje Sveta FIHO. Glede magnetograma je pojasnil, da magnetogramov sej sploh ne dela in z njimi torej ne razpolaga. Glede zahtevanega zvočnega posnetka seje pa je pojasnil, da ga je v skladu z določilom 21. člena Poslovnika o delu FIHO[2] po potrditvi zapisnika na naslednji seji izbrisal. Zapisnik 21. redne seje Sveta FIHO je bil potrjen na 22. redni seji Sveta FIHO dne 29. 2. 2016, zato je bil zahtevani zvočni posnetek izbrisan po seji in organ z njim ne razpolaga več. Glede dokazila o izbrisu (uničenju) zvočnega zapisa je organ v dopisu št. 164-ŠK/2016 z dne 20. 4. 2016 pojasnil, da posebnega zapisnika ali dokumenta o izbrisu oz. uničenju zvočnih posnetkov sej sveta FIHO ne dela in z njimi ne razpolaga. Dokaz, da je bil zapisnik 21. redne seje Sveta FIHO potrjen na naslednji seji, izhaja iz 1:30 – 6:05 minute zvočnega posnetka prve točke dnevnega reda 22. redne seje Sveta FIHO. Organ je prvo (od treh) datoteko, iz katere je mogoče poslušati potek 1. točke dnevnega reda posredoval IP na USB ključku. Nadalje je navedel, da je vabilo s točkami dnevnega reda objavljeno tudi na spletni strani organa www.fiho.si , pod rubriko 2016, 22. seja sveta – 29. 2. 2016. Glede postopka izbrisa posnetka je še pojasnil, da po izvedeni seji sveta FIHO, na kateri se potrdi zapisnik predhodne seje z morebitnimi dopolnitvami ali spremembami, v strokovni službi pripravijo čistopis zapisnika predhodne seje na podlagi posnete razprave, zvočni posnetek (fonogram) pa nato izbrišejo in čistopis objavijo na spletni strani organa. V kolikor jim delovne obveznosti dopuščajo to uredijo še isti dan, ko je zapisnik potrjen, drugače pa takoj naslednji dan.  

 

V skladu z definicijo informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ morajo biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1.     informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2.     organ mora z njo razpolagati in

3.     nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

 

21. člen Poslovnika o delu FIHO določa, da se seje sveta snemajo. Zvočni zapis se hrani do potrditve zapisnika na naslednji seji sveta. Če kdo od članov sveta in gostov ne želi, da se njegova razprava snema, se v času njegove razprave magnetofon izključi.

 

IP je na podlagi pojasnil organa, poslušanja zvočnega posnetka prve točke dnevnega reda 22. redne seje Sveta FIHO ter določila 21. člena Poslovnika o delu FIHO ugotovil, da organ ne razpolaga z zahtevanima dokumentoma. Organ seje sveta sicer zvočno snema, vendar posnetek hrani le do potrditve zapisnika, ki je na naslednji seji. Namen zvočnega snemanja sej je sestava zapisnika, zato se posnetek po dosegu namena (potrditvi zapisnika) uniči oz. izbriše. Iz jasne in notranje skladne ter z dokazili podprte obrazložitve organa pa organ ne dela magnetogramov, kar pomeni, da organ z zahtevanim magnetogramom nikoli ni razpolagal.

 

Glede zvočnega posnetka 21. redne seje Sveta FIHO z dne 15. 12. 2015 pa je IP ugotovil, da je organ sicer v času prejema zahteve prosilke dne 13. 1. 2016 z njim razpolagal, medtem ko v času izdaje izpodbijane odločbe dne 16. 3. 2016 z zahtevano informacijo ni več razpolagal. Glede na navedeno organ o zahtevi prosilke ni odločil v roku 20-ih delovnih dni, kot zahteva 23. člen ZDIJZ, hkrati pa je v roku med prejemom zahteve in odločitvijo o zahtevi zvočni posnetek 21. redne seje Sveta FIHO uničil. Prvi in drugi odstavek 39. člena ZDIJZ določata odgovornost za prekršek osebe in odgovorne osebe organa, ki uniči, skrije ali kako drugače napravi nedostopen dokument, zadevo, dosje, register, evidenco ali dokumentarno gradivo, v katerem se nahaja informacija javnega značaja, z namenom, da jo napravi nedostopno javnosti.

 

Na tem mestu IP dodaja, da je IP organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Podobno določilo izhaja tudi iz četrtega odstavka 32. člena ZDIJZ. Glede na navedeno je predmet tega pritožbenega postopka le odločanje o pritožbi prosilca, torej ugotovitvi, ali organ razpolaga z zahtevano informacijo, medtem ko je nadzor nad izvajanjem ZDIJZ in odgovornosti za prekršek po prvem in drugem odstavku 39. člena ZDIJZ, predmet drugega postopka – prekrškovnega postopka, ki ga bo IP uvedel po zaključku tega postopka.

 

Ker organ z zahtevanimi dokumenti dejansko ne razpolaga, to pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Manjka pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. IP poudarja, da nima razloga dvomiti v navedbe organa, da ne razpolaga z magnetogramom in zvočnim posnetkom 21. redne seje Sveta FIHO. Na podlagi navedenega je IP pritožbo na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in v obrazložitvi te odločbe navedel pravilne razloge (neobstoj zahtevanega dokumenta).

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

Monika Voga, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

 

 


[1] Objavljeni na spletni strani IP www.ip-rs.si.

 

[2] Dostopen na povezavi http://www.fiho.si/teksti/Poslovnik_fiho.pdf.