Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 11.09.2006
Naslov: YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa zoper Vlada RS
Številka: 0900-232/2006/7
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Odobreno


Datum: 11.09.06
Šifra: 0900-232/2006/7

Informacijski pooblaščenec, po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (UL RS št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (UL RS, št. 51/06-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (UL RS, št. 24/06-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi YHD – Društva za teorijo in kulturo hendikepa, Neubergerjeva 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), z dne 26.6.2006, zoper molk Vlade RS, Gregorčičeva 20-25, p.p. 638, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve informacij javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi zaradi molka in zahtevi prosilca se ugodi.

2. Organ je dolžan prosilcu v roku 3 dni od pravnomočnosti te odločbe prosilcu omogočiti vpogled (brez kopiranja ali prepisa) za dokumenta:
-    Novelirani investicijski program za izgradnjo doma paraplegikov Piran, december 2004, in
-    Programska projektna naloga, september 1998,
v obliki fotokopij pa je dolžan prosilcu dostaviti vso ostalo dokumentacijo spisa v zadevi gradnje počitniškega doma Zveze paraplegikov Slovenije (v nadaljevanju ZPS) v Pacugu.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 21.3.2006 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij, vsebovanih v dokumentaciji organa v zadevi gradnje počitniškega doma Zveze paraplegikov Slovenije (v nadaljevanju ZPS) v Pacugu.

Organ je dne 20.4.2006 prosilca z dopisom obvestil, da z odgovorom ZPS, ki naj bi se nanašal na zaključke sestanka z dne 16.12.2005, ne razpolaga, niti ne pozna organa, ki bi z navedenim dokumentom razpolagal.

ZPS je na organ dne 26.4.2006 naslovila dopis, v katerem je pojasnila, da je bila dne 16.12.2005 na sestanku, ki ga je organiziral organ, prisotna kot investitor. Pojasnila je, da je v okviru sestanka in pred njim organu posredovala določene podatke, o dosedanjih aktivnostih in vloženih sredstvih, pri čemer gre pri tem za podatke, ki so zaupne narave v okviru poslovanja investitorja. Prav tako so elaborati in projekcije plod znanja uslužbencev in članov ZPS in posledično njena intelektualna lastnina. ZPS tudi zaradi zaščite nemotenega poslovanja ne želi, da je predmet javne obravnave in zato lahko kot edina s temi podatki prosto razpolaga.

Prosilec je dne 6.6.2006 na organ ponovno naslovil zahtevo za posredovanje celotnega spisa dokumentov, ki zadevajo gradnjo počitniškega doma ZPS v Pacugu.

Prosilec je dne 26.6.2006 na Pooblaščenca naslovil pritožbo zaradi molka organa, ki jo je naslovil kot "Prošnja za ukrep". V pritožbi je prosilec pojasnil, da je na organ naslovil prošnjo za pridobitev informacij javnega značaja, vendar pa doslej še ni prejel povratnih informacij ali drugih pojasnil.

Pooblaščenec je dne 12.7.2006 z dopisom, šifra: 0900-232/2006/3, organ pozval, da ker v zadevi ni odločil v roku 20 delovnih dni, v roku 3 dni sporoči razloge za zamudo.

Organ je dne 12.7.2006 prosilcu ponovno z dopisom odgovoril, da v zvezi z gradnjo počitniškega doma razpolaga le z delno dokumentacijo, ki je po navedbah ZPS v dopisu z dne 26.4.2006 intelektualna lastnina ZPS in je naj organ ne posreduje prosilcem brez soglasja ZPS. Zaradi navedenega ter še zaradi dejstva, da ima le nepopolne in neažurirane podatke, medtem ko ZPS kot investitor razpolaga z vso ažurirano dokumentacijo, je organ prosilcu še predlagal, da se za pridobitev želenih podatkov obrne neposredno na ZPS.

Pooblaščenec je dne 28.7.2006 organ opozoril, da je v zadevi še vedno v molku, oziroma, da razlogi, zaradi katerih o zahtevi ni odločil, niso opravičeni. Od organa je zahteval, da mu nemudoma, najkasneje pa v roku pet dni, dostavi dokumente zadeve, iz katerih bodo razvidni podatki, ki jih zahteva prosilec, torej spis dokumentov, ki zadevajo gradnjo počitniškega doma ZPS v Pacugu.

Organ je dne 3.8.2006 Pooblaščencu poslal vse dokumente, ki jih poseduje v zadevi in sicer:
- dopis Zveze paraplegikov Slovenije (amandma za sredstva »Dom paraplegikov Piran«) z dne 4.11.1998,
- vabilo za obisk Zveze paraplegikov Slovenije z dne 5.1.2001,
- vabilo Zveze paraplegikov Slovenije na ustanovno sejo sveta z dne 9.3.2001,
- vabilo na sprejem pri ministru za delo, družino in socialne zadeve z dne 11.12.2001,
- prošnja za sklic seje Sveta za izgradnjo Doma paraplegikov Piran z dne 18.9.2003,
- sprememba vabila za razgovor o gradnji doma paraplegikov Piran z dne 8.12.2003,
- prošnja Zveze paraplegikov za posredovanje gradiva iz leta 1995 - odgovor na vprašanje ....,
- pismo ...., predsednika Sveta za izgradnjo doma paraplegikov Piran, z dne 18.5.2004,
- sklepi 42. redne seje Odbora Državnega zbora RS za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide z dne 25.5.2004,
- prošnja Zveze paraplegikov za posredovanje gradiva iz leta 1995 - odgovor na vprašanje ....,
- odgovor Zvezi paraplegikov Slovenije z dne 25.10.2004,
- zaprosilo predsednika Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide gospoda .... z dne 24.2.2005 za delovni pogovor,
 - priporočilo Zveze paraplegikov Slovenije z dne 24.5.2005 za gradnjo Doma paraplegikov Piran,
- vabilo Zveze paraplegikov na delovni pogovor z dne 11.3.2006,
- zapis delovnega pogovora z dne 1.4.2005,
- vabilo generalne sekretarke vlade z dne 20.5.2005 na sestanek v zvezi z gradnjo Doma paraplegikov v Pacugu,
- dopis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, številka 37003-2/2004/19, z dne 10.5.2005,
- dopis Zveze paraplegikov Slovenije z dne 9.5.2005,
- dopis generalne sekretarke vlade Zvezi paraplegikov Slovenije z dne 1.6.2006
- poročilo o pregledu noveliranega investicijskega programa za izgradnjo doma paraplegikov Piran z dne 13.6.2006,
- vabilo generalne sekretarke vlade na sestanek v zvezi z gradnjo doma paraplegikov v Pacugu z dne 5.7.2005,
- zahtevek Zveze paraplegikov Slovenije za dostavo zapisnikov z dne 6.9.2005,
- odgovor Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v zvezi z zahtevkom za dostavo zapisnikov z dne 12.9.2005,
- dopis Zveze paraplegikov Slovenije - dokončanje gradnje Doma paraplegikov v Pacugu z dne 23.11.2005,
- vabilo generalne sekretarke vlade na sestanek z dne 9.12.2005,
- prošnji Zveze paraplegikov za posredovanje zapisnikov z dne 19.12.2005 in 4.1.2006,
- dopis Generalnega sekretariata vlade Zvezi paraplegikov Slovenije - posredovanje zapisnikov,
- prošnja YHD - Društva za teorijo in kulturo hendikepa za dostop do informacije javnega značaja z dne 21.3.2006,
- odgovor v.d. generalnega sekretarja vlade YHD - Društvu za teorijo in kulturo hendikepa z dne 20.4.2006,
- dopis Zveze paraplegikov z dne 26. 4.2006,
- prošnja YHD - Društva za teorijo in kulturo hendikepa za posredovanje informacije javnega značaja z dne 6.6.2006,
- odgovor Generalnega sekretariata Vlade RS YHD - Društva za teorijo in kulturo hendikepa z dne 12.7.2006,
- dopis informacijskega pooblaščenca - pritožba zaradi molka organa v zadevi dostopa do informacije javnega značaja z dne 12.7.2006,
- odgovor Generalnega sekretariata Vlade RS Informacijskemu pooblaščencu z dne 17.7.2006.

Pritožba je utemeljena.

1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja (ne le državne uprave), ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja opredeljene v 2. odst. 39. člena Ustave RS (UL RS št. 33/91-I s spremembami). ZDIJZ v 1. in 2. odstavku 5. člena prost dostop do informacij omogoča vsakomur ne glede na pravni interes. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur, organ torej nosi dokazno breme, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer gre, vendar se dostop zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 6. členu ZDIJZ lahko zavrne.


2. Načelo odprtosti delovanja javnih organov
Za uresničevanje namena ZDIJZ (2. člen), torej zagotavljanja javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočanja uresničevanja pravic posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Delovanje in odločanje javnih oblasti mora biti oprto tudi na posameznike (državljane), ki lahko pridobivajo vse javne informacije o delu oblasti in sodelujejo pri sprejemanju njenih odločitev. Načelo odprtosti torej predstavlja javnost delovanja javnih oblasti, zagotavljanje informacij o delu javnih oblasti in pravico do dostopa do dokumentov. Pomemben je tudi politični nadzor javnosti, saj pravica dostopa do informacij pospešuje bolj učinkovito, uspešno, ekonomično in odgovorno delovanje javnih organov ter splošni nadzor javnosti nad njihovim delom (doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, 2004, str. 23, v nadaljevanju doktorska disertacija). Nadzor nad pravilnostjo odločitev javnih oblasti, nad spoštovanjem pravnih pravil ter spoštovanjem pravnega reda prispeva k potrjevanju legitimnosti javne administracije kot servisa javnosti. Takšen uvid omogoča politični nadzor in zato preprečuje zlorabe in nepravilnosti pri delu organov. S tem javna oblast ohranja integriteto. Dostop javnosti do informacij je v interesu javnih oblasti samih, saj jim omogoča vzpostavitev komunikacije in tesnejšega razmerja med državo in posameznikom ter s tem krepitev javnega zaupanja. Ključnega pomena je zagotovitev nadzora javnosti, ki mora imeti možnost nadzorovati pravilnost delovanja celotnega javnega sektorja. Da je prav nadzorna funkcija pravice do informacij javnega značaja ena od najpomembnejših funkcij, navajajo tudi avtorji Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Cit.: ''Druga pomembna funkcija pravice do dostopa do informacij je v tem, da omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave.'' (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005, str. 72; v nadaljevanju Komentar ZDIJZ). Načelo odprtosti poudarja dve funkciji pravice do informacij javnega značaja – demokratično in nadzorno. Demokratična funkcija služi večji udeležbi državljanov v politiki in izhaja iz teorije deliberativne demokracije, ki poudarja, da odprtost delovanja javnih oblasti ni omejena le na različne oblike parlamentarnega odločanja, temveč vključuje tudi neposredno sodelovanja državljanov pri sprejemanju predpisov in političnih odločitev (Komentar ZDIJZ, str. 72). Za to odločbo pa je bistvena tudi funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave ter nad porabo proračunskih, oziroma širše javnih sredstev, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo.


3. Definicija informacije javnega značaja
Pooblaščenec je najprej preučil, ali zahtevane informacije izpolnjujejo formalne pogoje, da jih je mogoče opredeliti kot informacije javnega značaja. Prosilec od organa zahteva posredovanje celotnega spisa dokumentov, ki zadevajo gradnjo počitniškega doma ZPS v Pacugu. Po vsebinski preučitvi dokumentov, vsebovanih v spisu, Pooblaščenec ugotavlja, da jih je mogoče razvrstiti v naslednji kategoriji:
1.    Novelirani investicijski program za izgradnjo doma paraplegikov Piran, december 2004, naročnik ZPS in izdelovalec IMI Inženiring d.o.o. (v spisu vsebovan dvakrat) ter Programska projektna naloga, september 1998, naročnik ZPS in izdelovalec Projektiva Inženiring d.o.o. (v nadaljevanju Investicijski program in Projektna naloga).
2.    Večje število dopisov, vabil na seje, prošenj za pojasnila, sprejetih sklepov, zapisnikov sestankov ter priporočil med vsemi vpletenimi strankami (korespondenca med strankami) ter poročilo o pregledu noveliranega investicijskega programa za izgradnjo doma paraplegikov Piran z dne 13.6.2005, ki ga je pripravila strokovna skupina v sestavi mag. ...., mag. .... in mag. .....

Definicija informacije javnega značaja je določena v 1. odst. 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Iz spisovne dokumentacije nedvoumno izhaja, da organ ne zanika obstoja zahtevanih informacij. Edini argumenti za neposredovanje informacij, ki jih organ v svojih dopisih prosilcu navaja, so, da sam razpolaga le z delno dokumentacijo, ki je po navedbah ZPS intelektualna lastnina ZPS in je naj organ ne posreduje prosilcem brez njenega soglasja. Dodatno organ navaja še, da ima le nepopolne in neažurne podatke, zato prosilcu predlaga, da se za pridobitev želenih podatkov obrne neposredno na ZPS.

Glede argumentov organa, da razpolaga le z delom dokumentacije ter o njeni nepopolnosti in neažurnosti, Pooblaščenec ugotavlja, da te navedbe ne predstavljajo nobene od izjem od dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Kot taki, gornji argumenti za odločanje v zadevi niso pravno relevantni. Hkrati Pooblaščenec glede izpolnitve meril za informacijo javnega značaja še ugotavlja, da vsi dokumenti, ki jih prosilec zahteva, nedvomno predstavljajo informacijo javnega značaja. Zahtevana dokumentacija izvira iz delovnega področja organa, saj se nanaša na koordiniranje, sklicevanje in vodenje sestankov ter aktivnosti glede dokončanja gradnje počitniškega doma ZPS v Pacugu, ki ga izvaja organ. Ob tem sta izpolnjena tudi ostala dva pogoja za informacijo javnega značaja, to je, da gre za dokumente v materializirani obliki ter da organ z njimi razpolaga.


4. Intelektualna lastnina oziroma avtorsko delo

V tej točki  Pooblaščenec ločeno obravnava oba dokumenta, navedena v 1. alineji 3. točke odločbe, Investicijski program in Projektno nalogo. Kot namreč izhaja iz trditev ZPS, ta z argumentom intelektualne lastnine razkritju informacij nasprotuje le glede obeh dokumentov, ki ju je v spis kot vsebinsko gradivo vložila sama.

ZPS v dopisu organu z dne 26.4.2006 zatrjuje, da gre v primeru zahtevane dokumentacije za elaborate in projekcije, ki so plod znanja uslužbencev in članov ZPS in so tako posledično njena intelektualna lastnina. Zatrjuje še, da tudi zaradi zaščite nemotenega poslovanja ne želi, da je predmet javne obravnave.

Tudi glede argumenta ZPS, da ta, tudi zaradi zaščite nemotenega poslovanja, ne želi, da je predmet javne obravnave, Pooblaščenec ugotavlja, da ne predstavljajo nobene od izjem od dostopa do informacij javnega značaja, kot jih predvideva ZDIJZ. Kot tak, zato tudi ta argument za odločanje v zadevi ni pomemben.

Pooblaščenec poudarja, da celotna dokumentacija sicer ne vsebuje nobenega dokumenta z nazivom "Elaborat" ali "Projekcija", da pa je po vsebinski preučitvi dokumentacije mogoče zaključiti, da se navedena izjava ZPS nanaša na dokumenta "Novelirani investicijski program za izgradnjo doma paraplegikov Piran, december 2004" in "Programsko projektna naloga, september 1998", ki med drugim vsebujeta tudi projekcije in izračune ekonomike poslovanja in sicer stroške poslovanja doma, stroške energije, vode, vzdrževanja, dela zaposlenih itd. ZPS še zatrjuje, da so elaborati in projekcije plod znanja uslužbencev in članov ZPS in posledično njena intelektualna lastnina. Pooblaščenec opozarja, da je glede na to, da je pravni pojem "intelektualna lastnina" nadpomenka, ki združuje pojme kot so patent, firma, model, geografska označba, blagovna znamka, pa tudi avtorska pravica, po preučitvi vsebine dokumenta štel, da ZPS za navedena dokumenta zatrjuje, da ima na njiju avtorsko pravico in da oba predstavljata avtorsko delo.

Pooblaščenec poudarja, da je sicer oba dokumenta, tako Investicijski program kot Projektno nalogo, že opredelil kot informaciji javnega značaja, ker zanjo izpolnjujeta vse pogoje, določene v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Poleg tega Pooblaščenec ugotavlja, da ta dokumenta tudi ne predstavljata nobene od izjem, določenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
V tej točki je Pooblaščenec zato le še preučil, ali sta Investicijski program in Projektna naloga skladno z 2. odst. 25. člena ZDIJZ zares zavarovana z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, kar pomeni, da sta prosilcu na voljo le na vpogled in ne v katerikoli drugi obliki. Po izrecni določbi 2. odst. 25. čl. ZDIJZ mora organ prosilcu omogočiti seznanitev z informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico tako, da mu jo da na vpogled. Zato pri tem ne gre za izjemo od prosto dostopnih informacij, temveč le omejitev glede oblike seznanitve. To pomeni, da je informacija javnega značaja lahko hkrati tudi avtorsko delo, pri čemer je dostop do nje mogoč le z vpogledom.

Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (UL RS, št. 44/2006, Uradno prečiščeno besedilo 2, v nadaljevanju ZASP) v 5. členu določa, da so avtorska dela individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene. V drugi točki 5. člena ZASP primeroma navaja tipe avtorskih del, med njimi v alineji 2. pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članke, priročnike, študije ter računalniške programe; v alineji 9. arhitekturna dela, kot npr. skice, načrte ter izvedene objekte s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture; ter v alineji 12. predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).

Pooblaščenec je navedena dokumenta preučil tudi z vidika pravnega standarda "avtorskega dela", opredeljenega v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem, M. Trampuž, B. Oman, A. Zupančič, GV založba, v nadaljevanju Komentar ZASP). Avtorsko delo je definirano v 5. členu ZASP (UL RS, št. 94/2004 s spremembami, v nadaljevanju ZASP). Komentar ZASP na straneh str. 28 do 44 pojasnjuje, da je bistvo avtorskega dela ustvarjalnost, avtorsko delo je individualna intelektualna stvaritev. Avtorsko delo je stvaritev, ki je izražena. Zakonodaja, sodna praksa in pravna teorija so izoblikovale vrsto meril oziroma predpostavk za opredelitev avtorskega dela in sicer: stvaritev, področja ustvarjalnosti, duhovnost, individualnost in izraz:
1. Stvaritev – je bistvena predpostavka avtorskega dela, pomeni pa, da gre za rezultat človeškega ravnanja, saj je samo človek zmožen ustvarjanja.
2. Področja ustvarjalnosti – avtorsko delo mora pripadati kategorijam znanosti, književnosti ali umetnosti. Mnenje doktrine je, da je treba pojme znanost, književnost in umetnost razlagati čim širše.
3. Duhovnost – avtorsko delo je delo človekovega duha, gre za duhovno stvaritev. V delu mora odsevati človeški duh, z njim se izražajo misli, občutki, čustva in podobno. Hkrati duhovnost avtorskega dela opozarja, da gre pri avtorskem delu za t.i. imaterialno dobrino, netelesni proizvod.
4. Individualnost – človeško ustvarjanje je po naravi stvari osebno, izvirno in individualno. Individualno prihaja od avtorja, kaže in presoja pa se na samem delu. Nujno se kaže v samem delu: rezultat, stvaritev ima individualne poteze, kar v vsakdanji govorici označujemo kot svojevrstno inovativno samosvoje. Individualnost je značilnost, ki avtorsko delo po eni strani ločuje od množice avtorsko nevarovanih vsakdanjih predmetov in pojavov, po drugi strani pa od umetniške, znanstvene in kulturne dediščine, ki je v obči lasti. Če avtor ustvari delo z individualnimi potezami, ne da bi zavestno ali podzavestno prevzemal neposredno iz drugega dela, je ta njegova stvaritev avtorsko varovana. Z njegovega vidika gre za avtorsko delo, za subjektivno novost. V zvezi z individualnostjo se zahteva tudi, da je na določeni ustvarjalni ravni, podana mora biti določena količina individualnosti.
5. Izraženost – avtorsko delo mora biti v zunanjem svetu na kakršen koli način izraženo, manifestirano.

Prav tako je iz Noveliranega investicijskega programa razvidno, da ga je za naročnika (Zveza paraplegikov Slovenije) izdelalo podjetje IMI Inženiring d.o.o., iz  Programske projektne naloge, september 1998, pa, da jo je za naročnika (Zveza paraplegikov Slovenije) izdelalo podjetje Projektiva Inženiring d.o.o.

Pooblaščenec ugotavlja, da Investicijski program in Projektna naloga nedvomno predstavljata avtorsko delo. To potrjujejo že primeroma našteti tipi avtorskega dela v 5. členu ZASP, ki kot avtorsko delo med drugim omenjajo tudi študije, načrte in izvedene objekte s področja arhitekture ter predstavitve tehnične narave, kot so načrti, skice, tabele in izvedenska mnenja. Prav tako Pooblaščenec ocenjuje, da Investicijski program in Projektna naloga v zadostni meri izpolnjujeta pet temeljnih meril avtorskega dela. Nedvomno je, da je delo izraženo, da predstavlja stvaritev, da predstavlja duhovno kreacijo ter da hkrati spada v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Po vsebinski preučitvi dokumenta Pooblaščenec ocenjuje tudi, da dokumenta predstavljata zadostno mero individualnosti. Iz tega razloga je tako za Investicijski program in Projektno nalogo prosilcu potrebno zagotoviti dostop le z vpogledom. Oba dokumenta sicer predstavljata informacijo javnega značaja, vendar pa ju prosilec ne sme kopirati ali prepisati, saj bi s tem kršil avtorsko pravico tretjega, v tem primeru ZPS. Vsekakor pa ima prosilec v navedena dokumenta skladno z 2. odst. 25. člena ZDIJZ možnost nemoteno vpogledati.


5. Poraba javnih sredstev (določba 1. alineje 3. odst. 6. člena ZDIJZ)
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti izvedel preizkus, ali so dokumenti zavarovani pred prostim dostopom zato, ker gre za katero od izjem, določenih v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ. Po skrbnem pregledu vseh dokumentov, ki jih je bilo potrebno preučiti v skladu z določbo 2. odstavka 255. člena ZUP, je Pooblaščenec ugotovil, da ti ne vsebujejo izjem po 6. členu ZDIJZ in so zato prosto dostopni, kakor določa izrek te odločbe v 2. točki.

Pooblaščenec ob tem le še ugotavlja, da zahtevani dokumenti ne le ne vsebujejo nobene od izjem po 1. odst. 6. člena ZDIJZ, temveč v celoti celo predstavljajo podatke, katerih javni značaj bi bil zagotovljen tudi v primeru, če bi sicer v njih bile vsebovane zakonsko opredeljene izjeme po 1. odst. 6. člena ZDIJZ. Zahtevani podatki namreč skladno z določbo 1. alineje 3. odst. 6. člena predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev. Ta določba pomeni izjemo nad izjemami, določenimi v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ, in predstavlja širitev kroga prosto dostopnih informacij oziroma relativizira nekatere izjeme od prostega dostopa. Pomembno je, da ta določba izključuje vsakršen test tehtanja, saj je absolutne narave. Sama določba tudi ne predvideva izvedbe škodnega testa oziroma tehtanja med prednostmi, ki jih prinese razkritje, in škodo, ki jo povzroči razkritje, temveč zapoveduje prost dostop do informacij, če gre za porabo javnih sredstev. V tem primeru torej organ ne sme tehtati med razkritjem in zavarovanjem informacije, temveč mora dostop do informacije vedno omogočiti.

Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije javnih sredstev, se je Pooblaščenec pri opredelitvi tega pojma oprl na določbe Zakona o računskem sodišču (UL RS, št. 11/2001, v nadaljevanju ZRacS-1). ZRacS-1 v I. odst. 20. člena določa, da Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev, iz V. odst. istega člena, ki določa, kdo so uporabniki javnih sredstev po ZRacS-1, pa je moč razbrati, katera sredstva predstavljajo javna sredstva. V 20. členu ZRacS-1 je določeno, da je po ZRacS-1 uporabnik javnih sredstev:
1. pravna oseba javnega prava ali njena enota;
2. pravna oseba zasebnega prava, če zanjo velja vsaj eno od naslednjega:
    - da je prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti;
- da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije;
- da je gospodarska družba, banka ali zavarovalnica, v kateri imata država in lokalna skupnost večinski delež;
3. da je fizična oseba, če zanjo velja vsaj eno od naslednjega:
- prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti;
- da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije.

Iz navedene določbe ZRacS-1 torej izhaja, da spada med uporabnike javnih sredstev vsaka oseba (pravna ali fizična), če je prejela pomoč iz državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Da gre v obravnavani zadevi očitno za preteklo in tudi v prihodnosti načrtovano porabo javnih sredstev, je razvidno že iz same dokumentacije zadeve, v kateri ZPS poudarja, da je del sredstev na intervencijo Državnega zbora RS dne 23.2.2005 odobrila Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij RS. Prav tako so po Noveliranem investicijskem programu mogoči financerji za preostali ocenjeni potreben znesek, Ministrstvo za delo, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za notranje zadeve, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter/ali Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij RS. Gre torej za načrtovanje financiranja s strani državnih organov ali oseb javnega prava, ki sredstva prejemajo iz državnega proračuna. Po določbi 1. alineje 3. odst. 6. člena ZDIJZ, se tako ne glede na določbe 1. odstavka 6. člena, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

Pooblaščenec je v luči razjasnitve, ali zares gre za podatke, ki so pomembni za nadzor nad porabo javnih sredstev, podrobno preučil tudi Poročilo o pregledu noveliranega investicijskega programa za izgradnjo doma paraplegikov Piran z dne 13.6.2005, ki ga je pripravila strokovna skupina v sestavi mag. ..., mag. ... in mag. ..... Poročilo izpostavlja, da je v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja na sektorju javnega zdravstva (UL RS, št. 34/2001, 60/2006, v nadaljevanju Uredba) izdelani Investicijski program obvezna podlaga za uvrstitev investicijskega projekta v proračun državnega organa ali občine kot neposrednega uporabnika proračunskih sredstev oziroma v finančni načrt druge osebe javnega prava kot posredne uporabnice. Navedena Uredba namreč določa vsebino in vrste investicijske dokumentacije ter postopke in merila za ugotavljanje učinkovitosti in gospodarnosti v zdravstveni dejavnosti, ki so podlaga za odločanje o investicijah in je eden od pogojev za pričetek oddaje javnega naročila v skladu s predpisi, s katerimi se ureja poraba in gospodarjenje z javno-finančnimi sredstvi, in z načeli finančno-tržne ter narodno-gospodarske upravičenosti. Uredba konkretno v III. Poglavju (Vrste in obvezna vsebina investicijske dokumentacije) v 7. členu izrecno določa, da je glede na fazo investicijskega procesa (načrtovanje, izvedba in obratovanje investicije), potrebno med ostalimi vrstami investicijske dokumentacije izdelati tudi:
1. dokument identifikacije investicijskega projekta,
2. predinvesticijsko zasnovo,
3. investicijski program ali novelacijo investicijskega programa,
4. študijo izvedbe nameravane investicije,
5. poročilo o izvajanju investicijskega projekta,
6. poročilo o spremljanju učinkov investicije.
Investicijska dokumentacija namreč vsebuje vse potrebne elemente in izračune, tako da je na njeni osnovi možno vsestransko oceniti finančno-tržne, ekonomske in druge posledice odločitve o investiciji. Vsebino investicijske dokumentacije določajo vrsta in namen investicije ter pravila stroke, ki veljajo v dejavnosti, v katero se uvršča investicija. Investicijska dokumentacija mora biti izdelana strokovno in v okviru razpoložljivih podatkov ter tako podrobno, kolikor je še ekonomsko upravičeno. Projektna in investicijska dokumentacija morata biti med seboj usklajeni v vseh fazah investiranja.

Nedvomno je torej, da je tudi v konkretnem primeru potrebno spoštovati načeli transparentnosti in nadzora nad porabo javnih sredstev, saj je zakonodajalec vsakomur, ki iz katerihkoli razlogov prejema javna sredstva, v tem delu zmanjšal krog varovane zasebnosti. Zagotovitev nadzora javnosti je v konkretnem primeru ključnega pomena. Javnosti mora biti dana možnost nadzora tako nad pravilnostjo samega postopka dodeljevanja sofinanciranja, kot tudi nad upravičenostjo konkretnega subjekta do teh sredstev. Podatki, ki jih zahteva prosilec, predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev, ki so tako javni tudi na podlagi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ.

Ker organ 1. stopnje odločbe ni izdal, je Pooblaščenec po pritožbi prosilca na podlagi 3. odstavka 255. člena ZUP zadevo rešil po dokumentih ter odločil sam tako, da je pritožbi zaradi molka ugodil in podal tudi razloge za ugoditev zahtevi v celoti, pri čemer je v dva dokumenta, ki predstavljata tudi avtorsko delo, dovoljeno le vpogledati, kot je navedeno v izreku odločbe.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
 

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
Pooblaščenka