Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 25.05.2016
Naslov: YHD Društvo za teorijo in kulturo hendikepa - FIHO
Številka: 090-66/2016
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca za dostop do magnetograma seje Sveta FIHO, ker z dokumentom ne razpolaga, dostop do zvočnega posnetka pa zaradi izjeme varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevana dokumenta ne izpolnjujeta vseh pogojev za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Manjka pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organ je namreč zvočni posnetek seje v pritožbenem postopku izbrisal. IP je pritožbo zavrnil, saj organ prosilcu ne more posredovati dokumentov, ki ne obstajajo.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-66/2016/7

Datum: 25. 5. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi YHD – društva za teorijo in kulturo hendikepa, Neubergerjeva 7, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba ………………………………………….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS, Stegne 21/c, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 74/2016 z dne 26. 2. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca zoper odločbo Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS, št. 74/2016 z dne 26. 2. 2016 se zavrne.
  1. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je z vlogo z dne 22. 12. 2015 zahteval kopijo zvočnega posnetka (magnetograma) celotne 21. redne seje Sveta FIHO z dne 15. 12. 2015.

 

Organ je prosilca z dopisom št. 36/2016 z dne 22. 1. 2016 pozval na dopolnitev, ali zahteva zvočni posnetek ali magnetogram. Magnetogram namreč ni isto kot zvočni posnetek in pomeni dobesedni prepis zvočnega posnetka.

 

Prosilec je dne 27. 1. 2016 zahtevo dopolnil in navedel, da zahteva kopijo zvočnega posnetka, če pa organ izvaja dobesedni prepis zvočnih posnetkov, pa tudi kopijo magnetograma.

 

Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 74/2016 z dne 26. 2. 2016. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je dostop do zvočnega posnetka zavrnil na podlagi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov. Na zahtevanem zvočnem posnetku so namreč zabeležene glasovne, jezikovne in druge govorne značilnosti udeležencev seje, tovrstnih osebnih podatkov pa ni mogoče razkriti niti na podlagi 8. in 9. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) niti tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dostop do magnetograma pa je organ zavrnil, ker zahtevani magnetogram ne obstaja in organ z njim ne razpolaga.

 

Prosilec je zaradi napačne uporabe materialnih predpisov, nepopolno oz. napačno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitev pravil postopka pravočasno vložil pritožbo zoper odločbo organa. Prosilec je navedel argumente, s katerimi dokazuje, da zavrnitev zahteve za dostop do zvočnega posnetka na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov ne zdrži pravne presoje. Prav tako meni, da organ mora razpolagati s kopijo magnetograma, saj v nasprotnem primeru snemanje sej nima nobenega smisla. Glede postopka na prvi stopnji pa je navedel, da je organ neutemeljeno zahteval dopolnitev zahteve in si tako z navidezno potrebo po dopolnitvi zahteve zagotovil podaljšanje roka za odločitev. Tudi po prejemu dopolnitve si je organ vzel maksimalen čas za izdajo zavrnilne odločbe in s tem ravnal v nasprotju s 7. in 14. členom ZUP ter 18. členom ZDIJZ. Zaradi navedenega prosilec predlaga, da IP organ kaznuje s predpisano globo, pritožnika pa o ukrepih zoper zavezanca obvesti (prvi odstavek 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru). Prosilec zahteva tudi povrnitev nastalih stroškov.

 

Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo z dopisom št. 137/2016, z dne 30. 3. 2016, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je organ pozval, naj mu posreduje magnetogram in zvočni zapis (posnetka) 21. redne seje Sveta FIHO, ki je bila dne 15. 12. 2015, v izvorni obliki, brez prikritih podatkov. Organ je na poziv odgovoril z dopisoma št. 159-ŠK/2016 z dne 11. 4. 2016 in št. 164-ŠK/2016 z dne 20. 4. 2016.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Še preden se IP spusti v vsebinsko presojo predmetne pritožbe, se na tem mestu opredeljuje do pritožbene navedbe glede poziva za dopolnitev zahteve in teka rokov, ki jih za posredovanje informacij javnega značaja določa ZDIJZ. Prosilec namreč organu očita namerno podaljšanje roka za odločitev. Po pregledu prvostopne dokumentacije je IP ugotovil, da je organ v izpodbijani odločbi odločal o dopolnjeni oz. popolni zahtevi prosilca z dne 27. 1. 2016, pri čemer je bila izpodbijana odločba izdana dne 26. 2. 2016. ZDIJZ v 23. členu določa, da je organ dolžan o zahtevi prosilca odločiti nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve. Upoštevajoč datum prejema popolne zahteve ter datum izdaje izpodbijane odločbe izhaja, da organ o zahtevi prosilca ni odločil v zakonitem roku (en dan kasneje), iz česar izhaja, da so pritožbene navedbe v zvezi z nespoštovanjem rokov za reševanje konkretne pritožbe sicer utemeljene, vendar ne vplivajo na odločitev IP v tem pritožbenem postopku.

 

Ker organ z odstopom pritožbe IP ni priložil zahtevanega zvočnega posnetka in magnetograma, ga je IP pozval za dostavo le teh. Vendar organ v postavljenem roku zahtevanih dokumentov ni dostavil iz razloga, ker z njima (več) ne razpolaga. IP je tako primarno ugotavljal, ali zahtevana informacija izpolnjuje vse elemente informacije javnega značaja predvsem, ali se dokumenta nahajata v materializirani obliki.

 

Organ je v dopisu št. 159-ŠK/2016 z dne 11. 4. 2016 izjavil, da ne razpolaga z zahtevanim magnetogramom in zvočnim zapisom 21. redne seje Sveta FIHO. Glede magnetograma je pojasnil, da magnetogramov sej sploh ne dela in z njimi torej ne razpolaga. Glede zahtevanega zvočnega posnetka seje pa je pojasnil, da ga je v skladu z določilom 21. člena Poslovnika o delu FIHO[1] po potrditvi zapisnika na naslednji seji izbrisal. Zapisnik 21. redne seje Sveta FIHO je bil potrjen na 22. redni seji Sveta FIHO dne 29. 2. 2016, zato je bil zahtevani zvočni posnetek izbrisan po seji in organ z njim ne razpolaga več. Glede dokazila o izbrisu (uničenju) zvočnega zapisa je organ v dopisu št. 164-ŠK/2016 z dne 20. 4. 2016 pojasnil, da posebnega zapisnika ali dokumenta o izbrisu oz. uničenju zvočnih posnetkov sej sveta FIHO ne dela in z njimi ne razpolaga. Dokaz, da je bil zapisnik 21. redne seje Sveta FIHO potrjen na naslednji seji, izhaja iz 1:30 – 6:05 minute zvočnega posnetka prve točke dnevnega reda 22. redne seje Sveta FIHO. Organ je prvo (od treh) datoteko, iz katere je mogoče poslušati potek 1. točke dnevnega reda, posredoval IP na USB ključku. Nadalje je navedel, da je vabilo s točkami dnevnega reda objavljeno tudi na spletni strani organa www.fiho.si, pod rubriko 2016, 22. seja sveta – 29. 2. 2016. Glede postopka izbrisa posnetka je še pojasnil, da po izvedeni seji sveta FIHO, na kateri se potrdi zapisnik predhodne seje z morebitnimi dopolnitvami ali spremembami, v strokovni službi pripravijo čistopis zapisnika predhodne seje na podlagi posnete razprave, zvočni posnetek (fonogram) pa nato izbrišejo in čistopis objavijo na spletni strani organa. V kolikor jim delovne obveznosti dopuščajo to uredijo še isti dan, ko je zapisnik potrjen, drugače pa takoj naslednji dan.

 

V skladu z definicijo informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ morajo biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1.     informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2.     organ mora z njo razpolagati in

3.     nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

21. člen Poslovnika o delu FIHO določa, da se seje sveta snemajo. Zvočni zapis se hrani do potrditve zapisnika na naslednji seji sveta. Če kdo od članov sveta in gostov ne želi, da se njegova razprava snema, se v času njegove razprave magnetofon izključi.

 

Namen zvočnega snemanja, kot izhaja iz določila 21. člena Poslovnika o delu FIHO, je torej sestava zapisnika. Navedeni člen organu ne nalaga, da mora delati magnetograme. IP tako nima razloga, da ne bi sledil navedbi organa, da z zahtevanim magnetogramom ne razpolaga, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. Hkrati prosilec sam tudi ni predlagal nobenih drugih dokaznih sredstev oz. ni navedel nobenih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da zahtevani magnetogram dejansko obstaja. Zgolj pavšalna navedba, da bi zahtevani dokument morali obstajati, brez konkretnih okoliščin, iz katerih izhaja, da dejansko obstaja, pa IP tudi ni mogla voditi do drugačne ugotovitve v tem postopku. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani magnetogram pri organu ne obstaja. Zato je IP ugotovil, da zahtevi prosilca za dostop do magnetograma ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumenta, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.

 

Glede zvočnega posnetka 21. redne seje Sveta FIHO z dne 15. 12. 2015 pa je IP ugotovil, da je organ z njim razpolagal v času prejema zahteve prosilca ter izdaje izpodbijane odločbe dne 26. 2. 2016, medtem ko ga je po potrditvi zapisnika na 22. redni seji Sveta FIHO dne 29. 2. 2016 izbrisal. IP je ugotovil, da izpodbijana odločba v času izbrisa zahtevanega zvočnega posnetka še ni bila pravnomočna, prosilec pa je nato v pritožbenem roku vložil pritožbo zoper njo. Ker je organ v pritožbenem roku zvočni posnetek 21. redne seje Sveta FIHO uničil (izbrisal), presoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v pritožbenem postopku ni več mogoča. Prvi in drugi odstavek 39. člena ZDIJZ določata odgovornost za prekršek osebe in odgovorne osebe organa, ki uniči, skrije ali kako drugače napravi nedostopen dokument, zadevo, dosje, register, evidenco ali dokumentarno gradivo, v katerem se nahaja informacija javnega značaja, z namenom, da jo napravi nedostopno javnosti.

 

Na tem mestu IP dodaja, da je IP organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Podobno določilo izhaja tudi iz četrtega odstavka 32. člena ZDIJZ. Glede na navedeno je predmet tega pritožbenega postopka le odločanje o pritožbi prosilca, torej ugotovitvi, ali organ razpolaga z zahtevano informacijo, medtem ko je nadzor nad izvajanjem ZDIJZ in odgovornosti za prekršek po prvem in drugem odstavku 39. člena ZDIJZ, predmet drugega postopka – prekrškovnega postopka, ki ga bo IP uvedel po zaključku tega postopka.

 

Ker organ z zahtevanima dokumentoma dejansko ne razpolaga, to pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Manjka pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. IP poudarja, da nima razloga dvomiti v navedbe organa, da ne razpolaga z magnetogramom in zvočnim posnetkom 21. redne seje Sveta FIHO. Na podlagi navedenega je IP pritožbo na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.

 

Prosilec je v pritožbi zahteval tudi povrnitev stroškov postopka. IP pojasnjuje, da so v skladu z določbo prvega odstavka 113. člena ZUP stroški postopka tisti stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) in da gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. V konkretnem primeru se je postopek začel na zahtevo prosilca, zaradi česar se zahteva prosilca za povrnitev nastalih stroškov zavrne (2. točka izreka te odločbe).

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila           :

Monika Voga, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec  

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

 

 

 

 

 

 


[1] Dostopen na povezavi http://www.fiho.si/teksti/Poslovnik_fiho.pdf.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


[1] Dostopen na povezavi http://www.fiho.si/teksti/Poslovnik_fiho.pdf.