Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 20.06.2017
Naslov: Vuković Vesna - novinarka Siol TS media d.o.o. - Slovenski državni holding d.d.
Številka: 090-108/2017
Kategorija: Osebni podatek, Test interesa javnosti
Status: Zavrženo


POVZETEK:

Organ je z odločbo zavrnil zahtevo prosilke za posredovanje dokumentov prijave določenega kandidata za člana nadzornega sveta poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov in ker ne gre za informacije po členu 4.a ZDIJZ. Prosilka je zoper odločbo vložila pritožbo, o katero je odločil IP. V pritožbenem postopku je IP sledil utemeljitvi organa v izpodbijani odločbi, da gre za varovane osebne podatke. Podatki točno določenega posameznika v dokumentih kandidacijskega postopka predstavljajo osebne podatke in je njihova obdelava dovoljena le v primerih, ki jih določa zakon. Ker ni podana ustrezna zakonska podlaga, je pravilna odločitev organa, da je treba dostop do zahtevanih dokumentov zavrniti. Informacija javnega značaja poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom v zvezi s članstvom v organu nadzora je tudi informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje. Ti podatki so v skladu z drugim odstavkom člena 6.a ZDIJZ absolutno javni, vendar ta določba ne pride v poštev, ker do zaposlitve oziroma imenovanja kandidata ni prišlo.

 

ODLOČBA:

Številka: 090-108/2017/4

Datum: 20. 6. 2017

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi Vesne Vuković, TS Media, d.o.o., Stegne 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilka), z dne 9. 5. 2017, zoper odločbo Slovenskega državnega holdinga, d.d., Mala ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 2017006259 z dne 20. 4. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožba prosilke z dne 9. 5. 2017 zoper odločbo Slovenskega državnega holdinga, d.d., št. 2017006259, z dne 20. 4. 2017, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

Obrazložitev:

 

Prosilka je z zahtevo z dne 23. 3. 2017 zahtevala dostop do kandidature določene osebe, in sicer za članstvo v nadzornih svetih družb, ki jih upravlja organ, življenjepisa, motivacijskega pisma, izjavo ob oddaji vloge za akreditacijo v portalu Kadrovske komisije organa, utemeljitev kandidata ob nominaciji v družbah v upravljanju organa, izjavo o izpolnjevanju pogojev za nominacijo in soglasje za imenovanje, izjavo o etičnosti in poslovni neoporečnosti, izjavo o neodvisnosti in odsotnosti konflikta interesov ter ostale izjave in dokumente, ki jih je predložila ta oseba kandidaturi. V zahtevi je navedla, da Zakon o Slovenskem državnem holdingu med drugim določa, da se član nadzornega sveta organa razreši: »če se naknadno ugotovi, da pred imenovanjem skladno z drugim odstavkom 59. člena tega zakona, ni razkril okoliščin, ki bi lahko povzročile konflikt interesov, ali je navedel lažne podatke.«. Meni, da je s tem utemeljen javni interes za dostop do zahtevanih dokumentov.

 

Organ je z odločbo št. 2017006259 z dne 20. 4. 2017 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zavrnil zahtevo prosilke. Navaja, da je organ zahtevane podatke pridobil v okviru kandidacijskega postopka in da imenovani na podlagi svoje kandidature ni sklenil delovnega razmerja kot javni uslužbenec, niti ni začel opravljati javne funkcije, prav tako organ ni z njim sklenil nobenega posla. Listine, ki so predmet zahteve, tako ne dajejo nobenih podatkov o porabi javnih sredstev ali podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato ne predstavljajo informacij javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ. Hkrati so zahtevani podatki osebni podatki posameznikov, zato je podan tudi razlog za zavrnitev na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker prosilki dostopa do zahtevanih podatkov ni dopustno omogočiti ne na podlagi ZDIJZ in ne na podlagi kateregakoli drugega zakona, je organ zahtevo prosilke zavrnil.

 

Prosilka je zoper predmetno odločbo organa vložila pritožbo, v kateri navaja, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da gre za družbo v 100% lasti države, njen status pa ne opredeljuje le Zakon o gospodarskih družbah, ampak poseben zakon, iz česar je razviden tudi pomen te družbe. Člane nadzornega sveta družbe imenuje Državni zbor, najvišje reprezentativno telo v parlamentarni demokraciji. Na spletni strani organa je mogoče prebrati, da je osnovna naloga organa odgovorno, profesionalno in dejavno upravljanje državnih družb iz svojega portfelja. S tem je povezan tudi javni interes:« Splošni cilj podjetij z lastništvom države, ki jih upravlja organ, je uspešno, dobičkonosno, gospodarno poslovanje, ustvarjanje vrednosti in v veliki primerih učinkovito opravljanje nalog posebnega javnega interesa.«. O javnem interesu torej v povezavi z organom ne moremo govoriti le v ožjem smislu oziroma zahtevami, ki jih mora ta družba izpolnjevati po veljavnem ZDIJZ, ampak v najširšem pomenu, ki se nanaša na ključno nalogo organa – upravljanje državnih naložb. To nalogo »posebnega javnega interesa«, o kateri govori na svoji spleti strani, izpolnjuje organ z imenovanjem/predlaganjem ustreznih ljudi v nadzorne svete družb, v katerih ima lastniške deleže oziroma ki sodijo pod njegovo okrilje. Za uresničevanje tega »posebnega javnega interesa« je torej ključna obveščenost javnosti o tem, kdo so ljudje, ki jih organ predlaga v nadzorne svete družb pod njenim okriljem ter kakšne so njihove kvalitete, reference, dosežki in kvalifikacije. Navaja še, da je po njihovih podatkih imenovani oddal kandidaturo za članstvo v nadzornem svetu družb pod okriljem organa, pri tem pa je na podlagi javno dostopnih podatkov mogoče izraziti utemeljen dvom v njegovo primernost za nekatere od potencialnih položajev. Vpogled v zahtevane podatke bi tako pomagal odpraviti sume oziroma dvome o (ne)primernosti kandidata, hkrati pa bi javnosti omogočil vpogled v kriterije, po katerih organ ocenjuje posameznikovo kandidaturo kot primerno in morebitne minimalne standarde, ki jih mora izpolnjevati posameznik pri kandidaturi za položaje v nadzornih svetih.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 2017008686 z dne 24. 5. 2017, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo prosilke, izpodbijano odločbo, kopijo vročilnice in kopijo pisemske kuverte, s katero je prejel pritožbo.

 

Na poziv IP št. 090-108/2017/2 z dne 2. 6. 2017 glede opredelitve predmetnega kandidacijskega postopka je organ posredoval dodatna pojasnila, in sicer Poročilo strokovne službe Kadrovske komisije organa o prijavi in postopku akreditacije kandidata za člana nadzornega sveta družbe TELEKOM SLOVENIJE, d.d. z dne 6. 6. 2017 (v nadaljevanju: Poročilo). Iz Poročila izhaja, da Zakon o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14; v nadaljevanju: ZSDH-1) v 48. členu predvideva kadrovsko komisijo kot posvetovalno telo uprave organa, ki na podlagi zakona in politike upravljanja izvaja postopke pridobivanja kandidatov za člane nadzornih svetov družb, ki jih upravlja organ. Kadrovska služba pri svojem delu uporablja Pravilnik o pogojih, merilih in postopku vrednotenja ugotavljanja primernosti in selekcioniranja potencialnih kandidatov za člane organov nadzora družb s kapitalsko naložbo države (v nadaljevanju: Pravilnik), ki v postopku izbora po predhodnem nabornem postopku predvideva akreditacijo in nominacijo potencialnega kandidata. Naborne postopke delijo na splošne naborne poti in posebne naborne poti. Splošne naborne poti so bodisi odprti javni poziv za akreditacijo, objavljen na spletnih straneh organa ali splošni javni poziv za akreditacijo preko tiskanih ali internetnih medijev na nacionalni ali mednarodni ravni. Posebne naborne poti sestojijo iz javnega poziva, objavljenega na spletnih straneh organa s prilagojenimi specifičnimi zahtevami profila, oglasi s prilagojeni specifičnimi zahtevami profila, nabori članov uprave organa (na standardiziranem obrazcu) ter kandidati, ki jih v sklicu skupščine predlagajo nadzorni sveti družb v upravljanju. Na podlagi navedenega se tako kandidati posamezniki, ki so zainteresirani za uvrstitev v postopek, lahko prijavijo v Seznam vpisanih posameznikov ter oddajo vlogo za akreditacijo v Evidenco akreditiranih kandidatov ali se prijavijo na razpis, ki ga organ objavi za specifično mesto v nadzornem svetu določene ciljne družbe. Organ je 9. 9. 2016 objavil javni poziv zainteresiranim posameznikom, da se prijavijo na razpis za kandidate za člane nadzornega sveta družbe TELEKOM SLOVENIJE, d.d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana (v nadaljevanju: TELEKOM SLOVENIJE, d.d.). Prijavo je oddalo sedeminštirideset kandidatov in med njimi tudi imenovani. Dokumentacija kandidata posameznika je bila v postopku ugotovljena kot popolna in zaradi izpolnjevanja pogojev po ZSDH-1, Pravilnika in javnega poziva je kandidat opravil postopek akreditacije in bil povabljen na razgovor s člani Kadrovske komisije organa 18. 10. 2016. Poročilo o kandidatih, ki ga pripravijo člani Kadrovske komisije organa in služi odločitvi uprave o odločanju o nominaciji kandidatov za članstvo v nadzornem svetu ciljne družbe, je bilo posredovano upravi organa, skladno z rokom, določenim na standardiziranem obrazcu družbe. Dokumentacija o kandidatih in poročila so interne narave, služijo kot podlaga za odločitev uprave organa in se hranijo pri Kadrovski komisiji organa. Na podlagi odločitve uprave organa ter kot izhaja iz zapisnika 28. seje skupščine družbe TELEKOM SLOVENIJE, d.d., z dne 21. 4. 2017, kandidat ni bil predlagan ali imenovan za člana nadzornega sveta v družbi TELEKOM SLOVENIJE, d.d..

 

Pritožba ni utemeljena.

 

  1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa v celoti, sklicuje pa se tudi na posebni javni interes pri dostopu do zahtevanih dokumentov.

 

  1. Informacija javnega značaja

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. Ker se je IP do statusa organa že opredeljeval v svojih odločbah (npr. odločba št. 090-32/2017), status organa v obravnavanem primeru le povzema. Organ je pravna oseba javnega prava, pravne osebe javnega prava pa so podvržene določbam ZDIJZ v celotnem svojem delovanju. Navedeno pomeni, da je obseg informacij javnega značaja, do katerih je organ dolžan zagotavljati dostop, opredeljen v 4. členu ZDIJZ.

 

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da iz definicije informacije javnega značaja izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

  1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2.   organ mora z njo razpolagati,

3.   nahajati se mora v materializirani obliki.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevani dokumenti izvirajo iz delovnega področja organa in da organ z njimi razpolaga v materializirani obliki (gre namreč za prijavo na razpis organa za kandidate za člane nadzornega sveta družbe TELEKOM SLOVENIJE, d.d.), sporno je, ali so javno dostopni.

 

3. Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

Glede na to, da je organ prosilcu zavrnil dostop do posameznih zahtevanih podatkov na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju najprej presojal obstoj te izjeme.

 

Organ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme tako napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1), ki predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, določene v 38. členu Ustave Republike Slovenije, ki v prvem odstavku navedenega člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. ZVOP-1 je namreč krovni zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov.

 

ZVOP-1 v prvi in drugi točki 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, in da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, način identifikacije pa ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. V skladu s tretjo točko prej navedenega člena pomeni obdelavo osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).

 

Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek 8. člena ZVOP-1).

 

Pravne podlage za obdelavo podatkov v zasebnem sektorju, kamor sodi po triindvajseti točki 6. člena ZVOP-1 tudi organ, določa 10. člen ZVOP-1:

»(1) Osebni podatki v zasebnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.«.

 

Pri ugotavljanju, ali so v zahtevanih dokumentih osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je potrebno ugotoviti:

-       ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka po 6. členu ZVOP-1 in

-       ali za razkritje osebnega podatka obstaja pravna podlaga v smislu 10. člena ZVOP-1.

 

Upoštevajoč predhodno navedene določbe je IP sledil utemeljitvi organa v izpodbijani odločbi, da gre za varovane osebne podatke. Podatki točno določenega posameznika v dokumentih kandidacijskega postopka predstavljajo osebne podatke in njihova obdelava (posredovanje javnosti – torej tudi prosilki) je dovoljena le v primerih, ki jih določa zakon (tako 10. člen ZVOP-1). Ker ni podana ustrezna zakonska podlaga, je pravilna odločitev organa, da je treba dostop do zahtevanih dokumentov zavrniti. IP je ugotovil tudi, da v obravnavanem primeru ne gre za osebne podatke, ki bi jih bilo dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po navedeni določbi je razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja dopustno v primeru, če gre za osebne podatke, ki pomenijo podatke o porabi javnih sredstev, podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, v obravnavanem primeru pa do porabe javnih sredstev ni prišlo, prav tako pa kandidat ni nastopil javne funkcije in ne sklenil delovnega razmerja v statusu javnega uslužbenca.

 

Ob tem IP ugotavlja, da tudi delni dostop do zahtevanih dokumentov v smislu 7. člena ZDIJZ ne bi bil mogoč, ker se zahteva nanaša na točno določenega posameznika. To pomeni, da tudi s prekritjem določenih osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih anonimizacija ni možna. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v več sodbah (npr. opr. št. IU 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014 in opr. št. IU 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014).

 

4. Test interesa javnosti

 

Pred nadaljnjo obrazložitvijo glede testa interesa javnosti IP poudarja, da je treba izhajati iz dejstva, da gre v obravnavanem primeru za dokumente v zvezi s kandidaturo za člana nadzornega sveta v družbi TELEKOM SLOVENIJE, d.d., ki po definiciji ZDIJZ sodi med poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (v nadaljevanju: poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom). V primerih, ko gre za informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom, velja namreč ožja definicija informacije javnega značaja, ki jo predmetni zakon določa v prvem odstavku člena 4.a:

»V primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je informacija javnega značaja:

-       informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

-       informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.«.

 

V obravnavanem primeru pride v poštev druga alineja predhodno navedene določbe ZDIJZ, zato je treba upoštevati še drugi odstavek 6.a člena ZDIJZ, ki določa, da se z namenom povečanja transparentnosti nad porabo sredstev poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb dovoli dostop do zahtevanih informacij javnega značaja iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar pomeni, da so te informacije absolutno javno dostopne in test interesa javnosti ni potreben. Ob tem IP pojasnjuje, da je v tem primeru test tehtanja opravil že zakonodajalec, ki je v ZDIJZ določil javnost teh podatkov.

 

Informacija javnega značaja poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom v zvezi s članstvom v organu nadzora je torej med drugim tudi informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje, vendar ta določba v obravnavanem primeru ne pride v poštev, ker do zaposlitve oziroma imenovanja kandidata za člana nadzornega sveta v družbi TELEKOM SLOVENIJE, d.d., ni prišlo.

 

5. Sklepno

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilke zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka