Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 08.05.2017
Naslov: Vseslovensko združenje malih delničarjev - Občina Ajdovščina
Številka: 090-283/2016
Kategorija: Poslovna skrivnost
Status: Odobreno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval vso dokumentacijo v zvezi s pridobivanjem delnic družbe Mlinotest d.d. Organ je zavrnil dostop do Delničarskega sporazuma zaradi obstoja izjeme poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da so sicer izpolnjeni kriteriji za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, vendar pa presojani dokument vsebuje podatke v zvezi s porabo javnih sredstev in gre posledično za absolutno javne informacije. Zato je pritožbi prosilca ugodil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-283/2016/6

Datum: 8. 5. 2017

 

Informacijski pooblaščenec  (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah (pooblastilo št. 110-17/2006/137 z dne 28.6.2016), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 252. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Vseslovenskega združenja malih delničarjev, Hrenova ulica 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 25. 11. 2016, zoper odločbo, z dne 10. 11. 2016, št. 090-14/2016, Občine Ajdovščina, Cesta 5. Maja 6/a, 5270 Ajdovščina (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca se ugodi in se odpravi II. tč. izreka odločbe Občine Ajdovščina z dne 10. 11. 2016, št. 090-14/2016 ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati Delničarski sporazum, z dne 8. 5. 2015, sklenjen med organom in družbo Mlino d.o.o.
  1. Zahteva stranske udeleženke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je, dne 5. 8. 2016, od organa v obliki elektronskega zapisa zahteval:

      I.        vse pogodbe in sporazume, ki jih je organ sklenil z drugimi subjekti v zvezi s pridobivanjem delnic z oznako MAJG (še posebej to velja za dogovore z družbami Mlinotest d.d., Mlino d.o.o., Finholding d.o.o., Fin Vita d.o.o., Vipa Holding d.d.-v likvidaciji),

     II.        vse sklepe, ki jih je v zvezi s pridobivanjem delnic z oznako MAJG (način pridobivanja, financiranje, itd.) sprejel katerikoli organ zavezanca (Občinski svet, Župan, nadzorni odbor);

    III.        vse zapisnike sej, na katerih so organi zavezanca obravnavali tematiko povezano s pridobivanjem delnic z oznako MAJG (način pridobivanja, financiranje, itd.).

 

Organ je z odločbo št. 090-14/2016-3, z dne 6. 9. 2016, delno ugodil zahtevi prosilca tako, da je prosilcu:

      I.        odobril dostop do:

-       sklepa o posameznem programu nakupa delnic družbe Mlinotest d.d. št. 301-4/2013, z dne 26. 3. 2015,

-       sklepa o razglasitvi občinskega interesa št. 301-04/2013, z dne 19. 12. 2014,

-       aneksa h konzorcijski pogodbi,

-       sklepa, z dne 21. 4. 2015, o dopolnitvi sklepa o razglasitvi občinskega interesa št. 301—04/2013, z dne 19. 12. 2014,

-       prodajne pogodbe

-       zapisnika 5. redne seje Občinskega sveta, z dne 26. 3. 2015,

-       zapisnika 3. redne seje Občinskega sveta, z dne 18. 12. 2014,

-       zapisnika 6. redne seje Občinskega sveta, z dne 31. 4. 2015,

-       sklepov 17. redne seje Občinskega sveta, z dne 30. 6. 2016.

     II.        odobril delni dostop do:

-       konzorcijske pogodbe,

-       prodajne pogodbe.

Ob tem je v zvezi s slednjima dokumentoma v izreku navedel, da bo o dostopu do izločenih podatkov odločil po poteku podaljšanega roka za posredovanje informacij javnega značaja.

    III.        V preostalem delu je zahtevo prosilca zavrnil, ker so zahtevani sporazumi (sporazum o sodelovanju pri prodaji prevzemne ponudbe za delnice družbe Mlinotest d.d.), sklepi in zapisniki sej občinskih organov opredeljeni kot poslovna skrivnost oz. kot tajni podatki na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke (1. in 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ).

 

Organ je z dopisi št. 090-14/2016-4, 090-14/2016-6, 090-14/2016-7, 090-14/2016-8, z dne 6. 9. 2016, pozval družbe Vipa Holding d.d.-v likvidaciji, Gorenjska banka d.d., Kranj, Mlino d.o.o. in Vipa nepremičnine d.o.o. k morebitni priglasitvi stranske udeležbe.

 

Prosilec je, dne 22. 9. 2016, zoper odločbo organa št. 090-14/2016-3, z dne 6. 9. 2016, vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev postopka. V delu, ki se nanaša na III. tč izreka, je odločba organa povsem neobrazložena in pavšalna. Organ se ni skliceval na morebitne akte poslovnih subjektov, ki bi zahtevane informacije opredeljevali kot poslovno skrivnost, niti ni navedel, kakšna škoda bi z razkritjem nastala. Zahtevane informacije tudi ne morejo predstavljati tajnih podatkov, ker gre za posel pridobivanja delnic javne družbe, ki se ne nanaša na področje javne varnosti, obrambe, zunanjih zadev ali na obveščevalno in varnostno dejavnost. Nadalje je navedel, da bi bilo potrebno razkriti zahtevane informacije po 3. odst. 6. čl. ZDIJZ (poraba javnih sredstev), četudi bi bila podana izjema poslovne skrivnosti. Ob tem se je skliceval na sodbo Upravnega sodišča št. IU 764/2015, z dne 24. 8. 2016.

 

Družba Mlino d.o.o. (v nadaljevanju: stranska udeleženka) je na organ naslovila dopisa, z dne 26. 10. in 10. 11. 2016, v katerih je navedla, da vsebujejo določilo o varovanju poslovne skrivnosti sledeči dokumenti:

- Sporazum o sodelovanju pri prodaji prevzemne ponudbe za delnice družbe Mlinotest d.d., z dne 30. 6. 2016, sklenjen med organom, družbo Vipa Holding d.d. – v likvidaciji in družbo Mlino d.o.o.,

- Sporazum, z dne 30. 6. 2016, sklenjen med organom in družbo Mlino d.o.o.,

- Sklep Občinskega sveta organa o nadaljevanju uresničevanja občinskega interesa v družbi Mlinotest d.d., z dne 30. 6. 2016,

- Sporazum o ustanovitvi zastavne pravice na delnicah, z dne 18. 7. 2016, sklenjen med organom in družbo Mlino d.o.o.,

- Aneks št. 1 k Sporazumu o ustanovitvi zastavne pravice na delnicah, z dne 18. 7. 2016, sklenjen med organom in družbo Mlino d.o.o.

Nadalje je navedla, da soglaša, da se navedena dokumentacija razkrije javnosti v celoti, da se z dokumentov odstrani oznaka zaupno in da zaradi razkritja ne bo uveljavljala pogodbeno določenih kazni.

 

Družba Vipa Holding d.d.-v likvidaciji je na organ naslovila dopisa, z dne 7. 11. in 10. 11. 2016, v katerih je navedla, da Sporazum o sodelovanju pri prodaji prevzemne ponudbe za delnice družbe Mlinotest d.d., z dne 30. 6. 2016, sklenjen med organom, družbo Vipa Holding d.d. – v likvidaciji in družbo Mlino d.o.o. in Sklep Občinskega sveta organa o nadaljevanju uresničevanja občinskega interesa v družbi Mlinotest d.d., z dne 30. 6. 2016, vsebujeta določilo, v skladu s katerim njuna celotna vsebina predstavlja poslovno skrivnost. Nadalje je navedla, da soglaša, da se javnosti razkrije celotna vsebina navedenih dokumentov, da se z dokumentov umakne oznaka zaupno, in da zaradi razkritja ne bo uveljavljala odškodninskega ali kakršnegakoli drugega zahtevka zoper organ.

 

Organ je z odločbo št. 090-14/2016, z dne 10. 11. 2016, v skladu z 243. čl. ZUP, odpravil II. tč. izreka odločbe št. 090-14/2016-3, z dne 6. 9. 2016 in prosilčevi zahtevi v celoti v ugodil v delu, ki se nanaša na Sporazum o sodelovanju pri podaji prevzemne ponudbe za delnice družbe Mlinotest d.d., z dne 30. 6. 2016, Sporazum, z dne 30. 6. 2016, Sporazum o ustanovitvi zastavne pravice na delnicah, z dne 18. 7. 2016, Sklep Občinskega sveta organa, z dne 30. 6. 2016 in Sklep Občinskega sveta organa o nadaljevanju uresničevanja občinskega interesa v družbi Mlinotest d.d., z dne 30. 6. 2016. Organ je v celoti zavrnil dostop do dokumenta Delničarski sporazum, z dne 8. 5. 2015 (v nadaljevanju Delničarski sporazum), ki v 7. čl. vsebuje klavzulo o poslovni skrivnosti. V zvezi s tem dokumentom je torej izpolnjen subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti. Nadalje je navedel, da v predmetni zadevi ne gre za podatke o porabi javnih sredstev, opravljanju javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato dokumenta ni mogoče razkriti. Organ ni opravil testa javnega interesa, ker se prosilec v zahtevi ni skliceval nanj, predstojnik organa pa meni, da ni bilo potrebno uporabiti določb, ki opredeljujejo test javnega interesa. Zato v predmetni zadevi tudi ni odločil svet organa (3. al. 2. odst. 21. čl. ZDIJZ).

 

Prosilec je, dne 25. 11. 2016, zoper odločbo organa št. 090-14/2016, z dne 10. 11. 2016, vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da že dejstvo, da je organ šele v okviru pritožbenega postopka ugotovil, katera dokumentacija je predmet zahteve, vzbuja upravičen dvom v nepristranskost postopanja organa v predmetni zadevi. Naknadni prejem Izjav sopodpisnikov, na podlagi katerih je organ dovolil dostop do dokumentov, niso in ne morejo biti pravno priznani razlog, zakaj organ ni že v prvotni odločbi razkril, da takšni sporazumi sploh obstajajo in na kakšni pravni podlagi organ dostop do njih zavrača. Ker je organ skoraj tri mesece po vložitvi zahteve opredelil kateri dokumenti obstajajo in bo o zakonitosti zavrnitve dostopa dokončno odločal pritožbeni organ, ravnanje organa nikakor ni v skladu z načelom ekonomičnosti postopka (14. čl. ZUP). Nadalje je v zvezi z zavrnitvijo dostopa do Delničarskega sporazuma navedel, da je dejstvo, da je organ z javnimi (občinskimi) sredstvi vstopil v partnerstvo z zasebno gospodarsko družbo Mlino d.o.o.., in sicer z namenom pridobitve lastniškega deleža v drugi gospodarski družbi (Mlinotest d.d.). Za ta namen je namenil skoraj 1 milijon EUR javnega denarja. Delničarski sporazum vsebuje podatke, ki se nanašajo na porabo javnega denarja (3. odst. 6. čl. ZDIJZ). Nadalje je pojasnil razloge, na podlagi katerih meni, da pri navedenih pravnih poslih ne gre za smotrno in transparentno porabo javnih sredstev. V nadaljevanju je obrazložil, zakaj meni, da gre v predmetni zadevi za podatke, ki so povezani s porabo javnih sredstev in se pri tem skliceval na sodbo Upravnega sodišča, št. I U 756/2015 z dne 24. 8. 2016. Nadalje je navedel, da so navedbe organa, da bi se moral prosilec že v zahtevi sklicevati na obstoj prevladujočega javnega interesa za razkritje, neutemeljene. Prosilec ni vedel, s katerimi dokumenti organ sploh razpolaga in do katerih bo dostop zavrnil in iz katerega razloga. Se pa je prosilec skliceval tudi na prevladujoč javni interes in izjemo po 2. odst. 6. čl. ZDIJZ v pritožbi, z dne 6. 9. 2016, a organ kljub temu, da je imel možnost v okviru izdaje izpodbijane odločbe postopek dopolniti tudi v tem delu, tega ni storil, temveč je zgolj pavšalno navedel, da predstojnik organa meni, da ni bilo treba uporabiti določbe 2. odst. 6. čl. ZDIJZ. Da obstaja prevladujoč javni interes, pa je jasno že iz dejstva, da je organ sprejel Sklep o razglasitvi občinskega interesa, z dne 19. 12. 2014, na podlagi katerega je namenil 930.000,00 EUR javnih sredstev za delež v družbi Mlinotest d.d.. Organ je sprejel tudi Sklep o nadaljevanju uresničevanja javnega interesa, z dne 30. 6. 2016, na podlagi katerega se je finančno izpostavil v višini 4.000.000,00 EUR brez kakršnihkoli pričakovanih koristi. Ker predstavlja Delničarski sporazum pravno podlago za sodelovanje organa v prevzemnem postopku za delnice družbe Mlinotest d.d., so podani razlogi, ki izključujejo obstoj poslovne skrivnosti po 3. odst. 39. čl. Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 in 55/15; v nadaljevanju ZGD-1).

 

Organ je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-0014/2016, z dne 13. 12. 2016, s prilogami, poslal v odločanje IP. Ob tem je navedel, da je ravnal v skladu z 240. do 245. čl. ZUP, zato mu ni mogoče očitati pristranskega ali neekonomičnega ravnanja. Organ ni varoval svoje poslovne skrivnosti, ampak poslovno skrivnost sopogodbenikov, ki so gospodarske družbe, k čemur ga zavezuje 2. odst. 40. čl. ZGD-1. Prosilčevo tolmačenje 3. odst. 6. čl. ZDIJZ je preširoko. Nadalje je navedel, da se prosilec v zahtevi ni skliceval na obstoj javnega interesa za razkritje informacij, organ pa meni, da ni bilo potrebno uporabiti določbe 21. čl. ZDIJZ oz. opraviti testa javnega interesa.

 

Stranska udeleženka je, dne 3. 5. 2017, podala odgovor na pritožbo. Navedla je, da Delničarski sporazum predstavlja poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju in da v predmetni zadevi ni podana izjema od izjem po 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Vsebina Delničarskega sporazuma predstavlja občutljive podatke o načinih sodelovanja pri uresničevanju glasovalnih pravic iz delnic MAJG. Obe pogodbeni stranki nastopata kot strateška lastnika družbe Mlinotest d.d., ki bosta s skupnim nastopanjem na skupščini lahko vplivala na najpomembnejše odločitve te družbe. Delničarski sporazum po naravi stvari ne ureja upravljanja premoženja, zato ni mogoče šteti, da je z njim regulirana poraba javnih sredstev (gre za uresničevanje korporacijskih in ne premoženjskih pravic delničarja). Stranska udeleženka ni javno pravni subjekt ter posledično ni zavezana k enaki stopnji transparentnosti poslovanja kot organ. Z razkritjem zahtevanih informacij bi organu nastala škoda v višini pogodbene kazni ter občutna škoda zaradi vpliva na konkurenčni položaj organa. Za razkritje Delničarskega sporazuma ni podan prevladujoč javni interes v smislu 2. odst. 6. čl. ZDIJZ. Stranska udeleženka je priglasila stroške pritožbenega postopka in zahtevala, da IP prosilcu naloži, da ji te stroške povrne.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. čl. ZDIJZ. Prav tako ni sporno, da organ z Delničarskim sporazumom razpolaga v materializirani obliki oz. da gre za informacije javnega značaja v skladu s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Sporno pa je, ali so zahtevane informacije prosto dostopne.

 

1.     Glede izjeme po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ:

 

Pojem poslovne skrivnosti je opredeljen v 39. čl. Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZGD-1). Po 1. odst. 39. čl. ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po 2. odst. istega čl. pa podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Poleg tega ZGD-1 v 3. odst. 39. čl. določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

 

Subjektivni kriterij poslovne skrivnosti se odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Za opredelitev poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju je torej bistvena subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Vendar pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem ali posamičnem pravnem aktu. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Ob tem mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odst. 40. čl. ZGD-1).

 

IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotovil, da delničarski sporazum vsebuje 7. čl., ki določa, da vsebina tega sporazuma predstavlja poslovno skrivnost. IP meni, da je s tem določilom zajet celoten delničarski sporazum, zato celoten dokument predstavlja poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju v skladu s 1. odst. 39. čl. ZGD-1. Ker je IP ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, v nadaljevanju ni presojal, ali so izpolnjeni pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju.

 

Vendar pa je v danem primeru potrebno sporne informacije preizkusiti tudi z vidika 3. odst. 39. čl. ZGD-1, na podlagi katerega se kot poslovna skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. IP je v nadaljevanju presojal, ali je potrebno v predmetni zadevi upoštevati določbo 1. alineje 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

 

IP je vpogledal v besedilo delničarskega sporazuma in ugotovil, da so s tem sporazumom določene medsebojne pravice in obveznosti podpisnikov v zvezi z delnicami z oznako MAJG, način sodelovanja pri uresničevanju glasovalnih pravic iz delnic z oznako MAJG na skupščini Mlinotesta ter pravila glede odsvojitve in obremenitve delnic z oznako MAJG. Sporazum je bil sklenjen pod odložnim pogojem, da bosta stranki sporazuma dejansko pridobili delnice z oznako MAJG.

 

IP pritrjuje trditvi stranske udeleženke, da stranska udeleženka ni javno pravni subjekt ter posledično ni zavezana k enaki stopnji transparentnosti poslovanja kot organ, vendar pa to ne pomeni, da lahko v primeru poslovanja s pravnimi osebami javnega sektorja pričakuje popolno stopnjo zaupnosti dokumentarnega gradiva, ki ob tem nastaja. Upravno sodišče RS je v sodbi št. I U 764/2015-27, z dne 24. 8. 2016, poudarilo, da: »… vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt (kar izpostavlja stranka z interesom.«

 

V predmetni zadevi je torej ključno oz. pravno relevantno (zgolj) vprašanje, ali sporni dokument vsebuje podatke v zvezi s porabo javnih sredstev. Upravno sodišče RS je v zgoraj navedeni zadevi v zvezi s kriteriji presoje tega vprašanja navedlo: »Pojem porabe je potrebno razlagati širše, kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje s premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo. Poraba javnih sredstev torej niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne in neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.« IP poudarja, da je bil Delničarski sporazum sklenjen pod odložnim pogojem, da bo oz. je do razpolaganja z javnimi sredstvi (nakup delnic) dejansko prišlo. Že sama pravna veljavnost presojanega dokumenta je torej vezana na dejanje nakupa delnic z javnim denarjem (v zvezi z dejanjem porabe javnega denarja). Nadalje pa je potrebno poudariti, da je celotna vsebina Delničarskega sporazuma osredotočena na vprašanje ravnanja z novo pridobljenim premoženjem (delnicami oz. lastniškim deležem organa v družbi Mlinotest d.d.). V kolikor organ ne bi sklenil Delničarskega sporazuma, bi bilo njegovo nadaljnje ravnanje s pridobljenim (javnim) premoženjem (delnicami) povsem avtonomno v okviru obstoječe zakonodaje. Tako pa je z Delničarskim sporazumom sprejel določene zaveze glede morebitnega bodočega razpolaganja s tem premoženjem in načina uveljavljanja glasovalnih pravic, ki izhajajo iz tega premoženja. V predmetni zadevi gre torej za dokument, s katerim je opredeljeno, kakšno bo nadaljnje razpolaganje organa z javnimi sredstvi (delnicami), v kolikor bo organ ta sredstva pridobil oz. kupil (z javnimi sredstvi). IP je vsled navedenemu zaključil, da Delničarski sporazum nedvomno v celoti vsebuje podatke v zvezi s porabo javnih sredstev in kot tak v skladu s 3. odst. 39. čl. ZGD-1 v zvezi s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ vsebuje absolutno javne informacije oz. so izpolnjeni pogoji za razkritje celotnega Delničarskega sporazuma.

 

IP ob preizkusu po uradni dolžnosti obstoja drugih (nezatrjevanih) izjem po 5.a in 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni ugotovil obstoja katere izmed njih. Ker je IP torej že ugotovil, da Delničarski sporazum vsebuje absolutno javne informacije, ni bilo potrebe po presoji vprašanja, ali je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij.

 

Izhajajoč iz vsega navedenega je IP odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi. IP je, v skladu s 1. odst. 252. čl. ZUP, odpravil II. tč. izreka odločbe organa in v tem delu sam rešil zadevo. Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati zahtevani dokument, kot to izhaja iz 1. tč izreka te odločbe.

 

2.     Glede povrnitve stroškov pritožbenega postopka stranski udeleženki:

 

Stranska udeleženka je v pritožbi zahtevala tudi povrnitev stroškov v povezavi s pritožbenim postopkom. IP pojasnjuje, da prvi odstavek 114. čl. ZUP določa, da če je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi si interesi, krije stroške stranka, ki je povzročila postopek, pa se je ta končal v njeno škodo. Če v postopek vstopi stranski udeleženec, krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel. V konkretnem primeru stranska udeleženka s svojim zahtevkom ni uspela, zaradi česar se njena zahteva za povrnitev nastalih stroškov zavrne, kot to izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodil:

Jan Merc, univ. dipl. prav.

asistent svetovalca IP

 

 

 

Informacijski Pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka