Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 03.05.2017
Naslov: Vseslovensko združenje malih delničarjev - Občina Ajdovščina
Številka: 090-248/2016
Kategorija: Osebni podatek, Poslovna skrivnost, Test interesa javnosti
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval vso dokumentacijo v zvezi s pridobivanjem delnic družbe Mlinotest d.d. Organ je delno zavrnil dostop do prodajne pogodbe in njenih prilog zaradi obstoja izjem varovanih osebnih podatkov in poslovne skrivnosti (po subjektivnem kriteriju). IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da sta v zvezi s spornim delom presojane dokumentacije obe navedeni izjemi od prostega dostopa podani (poslovna skrivnost je sicer podana po objektivnem in ne po subjektivnem kriteriju). Nadalje je IP ugotovil, da v predmetni zadevi ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca ter, da javni interes glede razkritja ni močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij. Zato je pritožbo prosilca zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-248/2016

Datum: 3. 5. 2017

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Vseslovenskega združenja malih delničarjev, Hrenova ulica 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 13. 10. 2016, zoper odločbo, z dne 27. 9. 2016, št. 090-14/2016-15, Občine Ajdovščina, Cesta 5. Maja 6/a, 5270 Ajdovščina (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

1.     Pritožba prosilca z dne 13. 10. 2016 zoper odločbo Občine Ajdovščina št. 090-14/2016-15 z dne 27. 9. 2016 se zavrne.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je, dne 5. 8. 2016, od organa v obliki elektronskega zapisa zahteval:

      I.        vse pogodbe in sporazume, ki jih je organ sklenil z drugimi subjekti v zvezi s pridobivanjem delnic z oznako MAJG (še posebej to velja za dogovore z družbami Mlinotest d.d., Mlino d.o.o., Finholding d.o.o., Fin Vita d.o.o., Vipa Holding d.d.-v likvidaciji),

     II.        vse sklepe, ki jih je v zvezi s pridobivanjem delnic z oznako MAJG (način pridobivanja, financiranje, itd.) sprejel katerikoli organ zavezanca (Občinski svet, Župan, nadzorni odbor);

    III.        vse zapisnike sej, na katerih so organi zavezanca obravnavali tematiko povezano s pridobivanjem delnic z oznako MAJG (način pridobivanja, financiranje, itd.).

 

Organ je s sklepom št. 090-14/2016-2, z dne 6. 9. 2016, podaljšal rok za odločitev o informacijah iz Konzorcijske pogodbe za izvedbo pridobitve delnic družbe Mlinotest d.d., z dne 11. 3. 2015 (v nadaljevanju konzorcijska pogodba) in Prodajne pogodbe s prilogami, z dne 8. 5. 2015 (v nadaljevanju prodajna pogodba).

 

Organ je z odločbo št. 090-14/2016-3, z dne 6. 9. 2016, delno ugodil zahtevi prosilca tako, da je prosilcu:

      I.        odobril dostop do:

-       sklepa o posameznem programu nakupa delnic družbe Mlinotest d.d. št. 301-4/2013, z dne 26. 3. 2015,

-       sklepa o razglasitvi občinskega interesa št. 301-04/2013, z dne 19. 12. 2014,

-       aneksa h konzorcijski pogodbi,

-       sklepa, z dne 21. 4. 2015, o dopolnitvi sklepa o razglasitvi občinskega interesa št. 301—04/2013, z dne 19. 12. 2014,

-       prodajne pogodbe,

-       zapisnika 5. redne seje Občinskega sveta, z dne 26. 3. 2015,

-       zapisnika 3. redne seje Občinskega sveta, z dne 18. 12. 2014,

-       zapisnika 6. redne seje Občinskega sveta, z dne 31. 4. 2015,

-       sklepov 17. redne seje Občinskega sveta, z dne 30. 6. 2016.

     II.        odobril delni dostop do:

-       konzorcijske pogodbe,

-       prodajne pogodbe.

Ob tem je v zvezi s slednjima dokumentoma v izreku navedel, da bo o dostopu do izločenih podatkov odločil po poteku podaljšanega roka za posredovanje informacij javnega značaja.

    III.        V preostalem delu je zahtevo prosilca zavrnil, ker so zahtevani sporazumi (sporazum o sodelovanju pri prodaji prevzemne ponudbe za delnice družbe Mlinotest d.d.), sklepi in zapisniki sej občinskih organov opredeljeni kot poslovna skrivnost oz. kot tajni podatki na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke (1. in 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ).

 

Organ je z dopisi št. 090-14/2016-4, 090-14/2016-6, 090-14/2016-7, 090-14/2016-8, z dne 6. 9. 2016, pozval družbe Vipa Holding d.d.-v likvidaciji, Gorenjska banka d.d., Kranj, Mlino d.o.o. in Vipa nepremičnine d.o.o. k morebitni priglasitvi stranske udeležbe.

 

Prosilec je, dne 22. 9. 2016, zoper odločbo organa št. 090-14/2016-3, z dne 6. 9. 2016, vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev postopka. V delu, ki se nanaša na III. tč izreka, je odločba organa povsem neobrazložena in pavšalna. Organ se ni skliceval na morebitne akte poslovnih subjektov, ki bi zahtevane informacije opredeljevali kot poslovno skrivnost, niti ni navedel, kakšna škoda bi z razkritjem nastala. Zahtevane informacije tudi ne morejo predstavljati tajnih podatkov, ker gre za posel pridobivanja delnic javne družbe, ki se ne nanaša na področje javne varnosti, obrambe, zunanjih zadev ali na obveščevalno in varnostno dejavnost. Nadalje je navedel, da bi bilo potrebno razkriti zahtevane informacije po 3. odst. 6. čl. ZDIJZ (poraba javnih sredstev), četudi bi bila podana izjema poslovne skrivnosti. Ob tem se je skliceval na sodbo Upravnega sodišča št. IU 764/2015, z dne 24. 8. 2016.

 

Gorenjska banka d.d., Kranj (v nadaljevanju stranska udeleženka) je z dopisom, z dne 20. 9. 2016, priglasila udeležbo v postopku. Ob tem je navedla dele prodajne pogodbe in prilog, ki naj se ne razkrijejo, in sicer na podlagi 125. in 126. čl. Zakona o bančništvu (Ur. l. RS, št. 25/15 in 44/16 – ZRPPB; v nadaljevanju ZBan-2) in 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ (osebni podatki).

 

Organ je z odločbo št. 090-14/2016-15, z dne 27. 9. 2016, ponovno odločil o konzorcijski pogodbi in o prodajni pogodbi. V celoti je odobril dostop do konzorcijske pogodbe. V I. 2.) tč. izreka je delno ugodil zahtevi za posredovanje prodajne pogodbe v elektronski obliki in v obliki fotokopij tako, da je prekril varovane osebne podatke in podatke, ki so poslovna skrivnost po subjektivnem kriteriju (v skladu z navedbami stranske udeleženke). Pri tem je pojasnil, da je štel dopis stranske udeleženke, z dne 20. 9. 2016, kot tehten argument za obstoj subjektivnega kriterija, zato obstoja objektivnega kriterija ni presojal. ZDIJZ ne določa izrecne dolžnosti stranske udeleženke v skladu s 6. tč. 2. odst. 126. člena ZBan-2, da bi morala takšne podatke razkriti. Tudi ne gre za podatke, za katere velja izjema od izjem po 3. odst. 6. čl. ZDIJZ oz. za absolutno javne podatke po 3. odst. 39. čl. Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 in 55/15, v nadaljevanju ZGD-1).

 

Prosilec je, dne 14. 10. 2016, zoper odločbo organa št. 090-14/2016-15, z dne 27. 9. 2016, vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Organ ni upošteval 127. čl. ZBan-2 v skladu s katerim se podatki smejo posredovati tudi drugim osebam, pod pogoji, ki jih določa ZBan-2 oz. drug zakon (v predmetni zadevi 2. in 3. odst. 6. čl. ZDIJZ). Prekriti podatki so del uvodnih določb prodajne pogodbe, s katero se je organ zavezal plačati 930.000,00 EUR za nakup delnic z oznako MAJG. Osnovni namen uvodnih določb ni v neposrednem urejanju pravnih razmerij med pogodbenimi strankami, ampak v tem, da se temeljito opredelijo vse okoliščine, ki so bistvene za sklenitev pogodbe. Gre torej za navedbo bistvenih okoliščin, na podlagi katerih je organ razpolagal z javnimi sredstvi. Glede na to, da je imela stranska udeleženka pravno podlago za razkritje teh podatkov organu, potem mora obstajati tudi pravna podlaga za razkritje teh podatkov v razmerju do javnosti. Javni interes je v predmetni zadevi nedvomno prisoten, zato bi moral organ opraviti t.i. test javnega interesa. V medijih so se namreč pojavila različna namigovanja, da prevzem družbe Mlinotest poteka nezakonito. Nedvomno je v javnem interesu, da se dokončno in celovito razjasni celotno ozadje pridobivanja delnic z oznako MAJG. Poleg tega sporne informacije predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev.

 

Organ je pritožbo prosilca z dne 13. 10. 2016, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-0014/2016-19, z dne 28. 10. 2016, s prilogami, poslal v odločanje IP. Ob tem je navedel, da se prosilec v zahtevi ni skliceval na obstoj javnega interesa za razkritje informacij, organ pa meni, da ni bilo potrebno uporabiti določb 21. čl. ZDIJZ oz. opraviti testa javnega interesa.

 

IP je na podlagi 4. odst. 246. čl. ZUP, z dopisom št. 090-248/2016/2, z dne 17. 11. 2016, posredoval pritožbo stranski udeleženki v morebitni odgovor.

 

Stranska udeleženka je v dopisu, z dne 28. 11. 2016, navedla, da vztraja, da se pri razkritju prodajne pogodbe prekrijejo sledeči deli:

- 12., 13. in 14. alineja 1. člena; V tem delu se razkriva vsebina poslovnega razmerja med stransko udeleženko in tretjo osebo, ki je predmet varovanja skladno s 125. in 126. čl. ZBan-2. Stranska udeleženka je pred odgovorom IP pridobila stališče tretjega, ki vztraja pri zaupnosti razmerja. Ni izkazano, da je javni interes močnejši od interesa varstva zaupnih podatkov, ker je bil cilj pogodbe zagotoviti pridobitev bremen prostih delnic s strani organa in cilj stranske udeleženke prejeti kupnino za poplačilo zavarovanih obveznosti. Konkretne določbe se nanašajo na omejitev zagotovila s strani stranske udeleženke, ki je vezana na tretjo stranko (upravičenje stranske udeleženke omogočiti izbris zastavne pravice) in ni imela neposrednega vpliva na navedene cilje, niti z deponiranjem kupnine in prilagojenim zagotovilom stranske udeleženke, ni bilo povečano tveganje za organ. Slednje tudi izhaja iz dejstva, da je organ pridobil bremen proste delnice.

- priloga št. 4 (vzorec umika izvršilnega sredstva), v delu, v katerem gre za osebna imena in vsebino poslovnega razmerja; Stranska udeleženka vztraja, da za razkritje osebnih imen podpisnikov izjav s strani stranske udeleženke ni izkazan interes javnosti oz. le ta ne prevlada nad pravico posameznika, da se mu zagotovi varstvo osebnih podatkov. Konkretne osebe so zgolj izvrševalci volje pravne osebe in niso bili odločevalci, saj so odločitve sprejeli ustrezni organi stranske udeleženke.

- priloga št. 5 (vzorec odpovedi pritožbe zoper sklep), v delu, v katerem gre za osebna imena; Stranska udeleženka vztraja, da za razkritje osebnih imen podpisnikov izjav s strani stranske udeleženke ni izkazan interes javnosti oz. le ta ne prevlada nad pravico posameznika, da se mu zagotovi varstvo osebnih podatkov. Konkretne osebe so zgolj izvrševalci volje pravne osebe in niso bili odločevalci, saj so odločitve sprejeli ustrezni organi stranske udeleženke.

- posebno pooblastilo določene osebe za zastopanje stranske udeleženke; Stranska udeleženka vztraja, da za razkritje osebnih imen pooblaščencev oz. podpisnikov izjav s strani stranske udeleženke ni izkazan interes javnosti oz. le ta ne prevlada nad pravico posameznika, da se mu zagotovi varstvo osebnih podatkov. Konkretne osebe so zgolj izvrševalci volje pravne osebe in niso bili odločevalci, saj so odločitve sprejeli ustrezni organi stranske udeleženke. Glede razkrivanja razmerij s tretjimi osebami, ki jih je moč razbrati iz posojila, se je stranska udeleženka sklicevala na navedbe v prvi alineji (zgoraj).

- notarski zapis Posebnega pooblastila določene osebe za zastopanje stranske udeleženke, razen v delu, ki se nanaša na notarja; Stranska udeleženka se je v zvezi s tem dokumentom sklicevala na navedbe v predhodni alineji (zgoraj).

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. čl. ZDIJZ. Prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga v materializirani obliki oz. da gre za informacije javnega značaja v skladu s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Sporno pa je, ali so zahtevane informacije prosto dostopne.

 

1.     Glede izjeme po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ:

 

Pojem poslovne skrivnosti je opredeljen v 39. čl. ZGD-1. Po 1. odst. 39. čl. ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po 2. odst. istega čl. pa podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Poleg tega ZGD-1 v 3. odst. 39. čl. določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

 

1.1. Glede obstoja subjektivnega kriterija:

 

Subjektivni kriterij poslovne skrivnosti se odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Za opredelitev poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju je torej bistvena subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Vendar pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem ali posamičnem pravnem aktu. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Ob tem mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odst. 40. čl. ZGD-1).

 

IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotovil, da niti prodajna pogodba, niti katera od njenih prilog ne vsebuje določila oz. izrecne odredbe, ki bi določala, da vsebina teh dokumentov predstavlja poslovno skrivnost. Prav tako nobeden izmed presojanih dokumentov nima nobene vidne oznake, iz katere bi izhajalo, da so ti dokumenti določeni kot poslovna skrivnost. Stranska udeleženka je v dopisih, z dne 20. 9. 2016 in 28. 11. 2016 sicer navedla glede katerih podatkov v presojanih dokumentih ni pripravljena dati soglasja za razkritje, vendar teh dopisov ni mogoče šteti kot splošnega ali posamičnega akta v smislu 1. odst. 39. čl. ZGD-1 in 1. odst. 40. čl. ZGD-1. Stranska udeleženka v postopku tudi ni predložila akta (npr. sklepa o določitvi poslovne skrivnosti), iz katerega bi izhajalo, da so presojane informacije določene kot poslovna skrivnost. Iz vsega navedenega tako po mnenju IP izhaja, da presojani dokumenti niso določeni kot poslovna skrivnost po subjektivnem kriteriju v skladu s 1. odst. 39. čl. ZGD-1.

 

1.2. Glede obstoja objektivnega kriterija:

 

IP je v nadaljevanju po uradni dolžnosti preveril, ali je morda izpolnjen objektivni kriterij za označitev spornih delov dokumentov za poslovno skrivnost. Stranska udeleženka je navedla, da šteje kot poslovno skrivnost določene dele prodajne pogodbe in prilog, ki se nanašajo na zaupno poslovno razmerje med stransko udeleženko in tretjo osebo v skladu s 125. in 126. čl. ZBan-2. IP je na podlagi vpogleda v predmetno dokumentacijo ugotovil, da gre za informacije, ki vsebinsko gledano v ničemer ne vplivajo na pravna razmerja med organom (kupcem), Vipa nepremičnine d.o.o. (prodajalcem) in stransko udeleženko, kot prejemnico kupnine. Gre torej za informacije o pravnem poslu oz. pravnem razmerju med stransko udeleženko in tretjo osebo, ki nikakor ni mogel vplivati na ne(izpolnitev) prodajne pogodbe. Že na prvi pogled pa je očitno, da bi z razkritjem teh informacij lahko nastala občutna škoda, saj bi bilo pretrgano zaupanje tretje osebe v tajno naravo poslovnega razmerja z banko oz. stransko udeleženko (125. in 126. čl. ZBan-2), posledično pa bi bil ogrožen konkurenčni položaj stranske udeleženke, ki pri poslovanju tako kot praktično vse banke temelji (tudi) na zaupanju trga v korektnost, kredibilnost in zaupnost njenega poslovanja. Ob tem IP dodaja, da je stranska udeleženka izrecno navedla, da ne razpolaga s soglasjem tretje osebe za razkritje presojanih informacij. IP je tako ugotovil, da je v zvezi s spornimi deli zahtevanih dokumentov izpolnjen objektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti in je glede njih podana izjema iz 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

 

2.     Glede izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ:

 

V skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

IP je ob vpogledu v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da sporni deli presojanih dokumentov vsebujejo osebne podatke (ime, priimek, podpis, naslov prebivališča, datum rojstva, št. osebne izkaznice in EMŠO) v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ oz. da je v zvezi s spornimi deli zahtevane dokumentacije podana izjema varovanih osebnih podatkov.

 

V nadaljevanju je IP presojal, ali je prosilcu mogoče odobriti dostop do spornih delov zahtevane dokumentacije, kljub obstoju izjem od prostega dostopa po 2. in 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ

 

3.     Glede izjeme od izjeme v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ:

 

V zvezi z zgoraj navedenimi osebnimi podatki, ki se nahajajo v spornih delih zahtevanih dokumentov, IP ni našel pravne podlage, da se jih posreduje javnosti oz. glede teh podatkov ni podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Gre namreč za podatke o fizičnih osebah, ki so zaposlene pri stranski udeleženki (banki) in v ničemer niso vplivale na kakršnokoli odločitev, ki bi lahko vplivala ali bila povezana s porabo javnih sredstev (ne s prenosom delnic MAJG na organ, ne s prenosom kupnine na stransko udeleženko).

 

V zvezi s podatki, ki se nahajajo v spornih delih zahtevanih dokumentov in predstavljajo poslovno skrivnost, IP prav tako ni našel pravne podlage, da se jih posreduje javnosti oz. glede teh podatkov ni podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Očitno je, da ne gre za podatke o porabi javnih sredstev, saj gre (kot že navedeno zgoraj) za informacije, ki vsebinsko gledano v ničemer ne vplivajo na pravna razmerja med organom (kupcem), Vipa nepremičnine d.o.o. (prodajalcem) in stransko udeleženko, kot prejemnico kupnine. Gre torej za informacije o pravnem poslu oz. pravnem razmerju med stransko udeleženko in tretjo osebo, ki nikakor ni mogel vplivati na ne(izpolnitev) prodajne pogodbe. Z drugimi besedami, presojane informacije niso povezane z odplačnim ali neodplačnim razpolaganjem z javnim premoženjem, ali z spremembo oz. pretvorbo javnega premoženja iz ene oblike v drugo, temveč se nanašajo na povsem zasebnopravno razmerje med stransko udeleženko in tretjo osebo.

 

4.     Glede testa prevladujočega interesa javnosti za razkritje:

 

V nadaljevanju se je IP opredelil tudi do testa interesa javnosti, na katerega se je skliceval prosilec v pritožbi. Na podlagi 2. odst. 6. čl. ZDIJZ je namreč možen dostop do zahtevanih informacij, če se izkaže, da je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij. V predmetni zadevi je ključno vprašanje, ali bi razkritje spornih delov presojanih dokumentov dejansko pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost, v zvezi s prevzemom družbe Mlinotest. Glavni argument prosilca za razkritje zahtevanih informacij je, da gre za informacije o okoliščinah, na podlagi katerih je organ razpolagal z javnimi sredstvi, kar naj bi po  nekaterih informacijah v javnosti potekalo nezakonito. IP poudarja, da tovrstni argument v predmetni zadevi ne more predstavljati razloga za razkritje, saj gre za povsem splošen argument, ki bi izničil obstoj tako instituta poslovne skrivnosti oz. bančne tajnosti, kakor tudi instituta varovanih osebnih podatkov. Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkreten dokument oz. del dokumenta. Splošno sklicevanje, da so se pojavila različna namigovanja, da prevzem družbe Mlinotest poteka nezakonito, po oceni IP ni dovolj tehten argument, ki bi presegel sicer varovano poslovno skrivnost in varovane osebne podatke. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da sporni deli zahtevanih dokumentov (kot že navedeno zgoraj) vsebinsko ne vplivajo na pravna razmerja med kupcem, prodajalcem in prejemnikom kupnine oz. ne vplivajo na zakonitost prodajne pogodbe Torej zgolj konkretni razlogi, za konkreten primer, so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesom javnosti, s čimer se preseže tudi z zakonom opredeljena poslovna skrivnost in varovani osebni podatki. Vendar pa prosilec v obravnavanem primeru ni konkretno navedel razlogov, zakaj je interes javnosti po večji transparentnosti izražen prav za sporne dele zahtevanih dokumentov, saj je izhajal iz zmotnega prepričanja, da sporni deli presojanih dokumentov vsebujejo informacije v zvezi s porabo javnih sredstev, ki bi pripomogle k razjasnitvi vprašanja domnevnih nezakonitosti pri prevzemu družbe Mlinotest. IP se ob tem sklicuje tudi na sodbo Upravnega sodišča RS št. I U 1992/2010-28, z dne 28. 9. 2011, v kateri je sodišče navedlo, da se ne more strinjati s tem, da bi zaradi medijske odmevnosti lahko bil javni interes glede razkritja močnejši od varovanja poslovne skrivnosti podjetja. Po mnenju sodišča je torej mogoče uporabiti določilo 2. odst. 6. čl. ZDIJZ  le v izjemnih primerih in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve. Sodišče meni, da je javni interes glede razkritja podan predvsem, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v konkretnem primeru interes javnosti za razkritje informacij, ki so predmet presoje in predstavljajo poslovno skrivnost ter varovane osebne podatke, ni večji od interesa, zaradi katerega so ti podatki zavarovani kot zakonske izjeme. Posledično tudi niso izpolnjeni pogoji za razkritje celotne prodajne pogodbe in njenih prilog na podlagi 2. odst. 6. čl. ZDIJZ.

 

IP zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je izrek v izpodbijani odločbi zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi (organ je napačno ugotovil, da je podana poslovna skrivnost po subjektivnem in ne po objektivnem kriteriju), zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi 3. odst. 248. čl. ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Občine Ajdovščina, Cesta 5. Maja 6/a, 5270 Ajdovščina, z dne 27. 9. 2016, št. 090-14/2016-15. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo Občine Ajdovščina, z dne 27. 9. 2016, št. 090-14/2016-15.

 

 

 

Postopek vodil:

Jan Merc, univ. dipl. prav.

asistent svetovalca IP

 

 

 

Informacijski Pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka