Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 19.04.2017
Naslov: Vizija sport d.o.o. - Mestna občina Kranj
Številka: 090-69/2017
Kategorija: Javna naročila, Poslovna skrivnost
Status: Delno odobreno


SODBA UPRAVNEGA SODIŠČA:

 

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do ponudbe v postopku javnega naročila izbranega ponudnika. Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil zaradi poslovne skrivnosti izbranega ponudnika in varstva osebnih podatkov. V preostalem delu je zahtevi ugodil. Prosilec se je zoper odločbo organa pritožil v delu, ki se nanaša na poslovno skrivnost. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je pritožba prosilca utemeljena, zato je odločbo organa v tem delu odpravil in organu naložil, da prosilcu posreduje zahtevane dokumente, pri čemer naj v njih prekrije varovane osebne podatke.
 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-69/2017/6                                             
Datum: 19. 4. 2017


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), in prvega odstavka 252. člena ter prvega dostavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07  – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Vizija Sport d.o.o., Tržaška cesta 77, 1370 Logatec (v nadaljevanju prosilec) z dne 22. 2. 2017, zoper odločbo Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj (v nadaljevanju: organ) št. 090-19/2016-4-(46/26) z dne 6. 2. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

1.     Pritožbi prosilca z dne 22. 2. 2017 zoper odločbo št. 090-19/2016-4-(46/26) z dne 6. 2. 2017 Mestne občine Kranj se delno ugodi in se odločba v zavrnilnem delu delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled in posredovati fotokopije naslednjih dokumentov iz postopka javnega naročila št. JN002064/2016 – »Izbira izvajalca za vzpostavitev sistema (dobavo, montažo) in vzdrževanje samopostrežnega sistema za izposojo mestnih koles v Mestni občini Kranj«, za izbranega ponudnika Multimedijska hiša Ibis d.o.o.:

-     Obrazec št. 8, s prilogami (Potrdilo o dobro opravljenem delu) za Občino Jesenice in za Mestno občino Murska Sobota;

-       Specifikacija ponudbe (Podrobna specifikacija ponudbene cene po posameznih postavkah);

-     Specifikacija ponudbe AMZS d.d., pri čemer mora organ prekriti podatke o imenu in priimku podpisnika dokumenta;

-       Terminski plan.

 

2.     V preostalem delu se pritožba zavrne.

 

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 9. 11. 2016 od organa zahteval dostop do dokumentov iz javnega naročila št. JN002064/2016 – »Izbira izvajalca za vzpostavitev sistema (dobavo, montažo) in vzdrževanje samopostrežnega sistema za izposojo mestnih koles v Mestni občini Kranj«. Zahteval je vpogled in fotokopije celotne ponudbe izbranega dobavitelja, vseh referenc, ki jih je v svoji ponudbi v postopku javnega naročila predložil izbrani ponudnik in izvajalec Multimedijska hiša Ibis d.o.o., Tržaška cesta 298a, 1000 Ljubljana, s katerim je organ sklenil pogodbo o izvedbi predmetnega javnega naročila.

 

Organ je dne 21. 11. 2016 ponudnika Multimedijska hiša Ibis d.o.o. pozval, da se izjasni, ali katera od zahtevanih informacij predstavlja poslovno skrivnost. Še isti dan je organ z vabilom št. 371-119/2016-47-46/20 prosilca povabil na vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer naj bi po vpogledu organ prosilcu zahtevane dokumente tudi skopiral.

 

Dne 23. 11. 2016 je organ od Multimedijske hiše Ibis d.o.o. prejel sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 22. 11. 2016. V sklepu so taksativno našteti dokumenti, ki jih Multimedijska hiša Ibis d.o.o. šteje za poslovno skrivnost.

 

Prosilec je dne 7. 12. 2016 pri organu opravil vpogled v zahtevano dokumentacijo, o čemer je bil sestavljen zapisnik št. 371-119/2016-54. Organ je pri tem prosilcu zavrnil vpogled v določene dokumente oziroma dele dokumentov zaradi izjem po 2. (poslovna skrivnosti) in 3. (osebni podatki) točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Prosilec se je zaradi zavrnitve dostopa do določenih dokumentov oziroma njihovih delov dne 19. 1. 2017 pritožil pri IP.

 

IP je ugotovil, da organ kljub temu, da je dostop do nekaterih zahtevanih dokumentov zavrnil, o tem ni izdal odločbe, kot mu to nalaga 23. člen ZDIJZ. Zato je dne 24. 1. 2017 organ pozval, da prosilcu bodisi posreduje zahtevane dokumente bodisi o zavrnitvi dostopa izda odločbo.

 

Dne 6. 2. 2017 je organ izdal odločbo št. 090-19/2016-4-(46/26), s katero je prosilcu zavrnil dostop do varovanih osebnih podatkov (EMŠO, kraj in država rojstva ter prejšnji priimek) v dokumentu obrazec št. 7 ter do poslovnih skrivnosti v dokumentih Obrazec št. 8 s prilogami (Potrdilo o dobro opravljenem delu), Specifikacija ponudbe, Specifikacija AMZS ponudbe ter Terminski plan.

 

Dne 22. 2. 2017 se je prosilec zoper navedeno odločbo pritožil pri IP in navedel, da zahtevane informacije ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Pri tem se je skliceval na določbe Zakona o javnem naročanju, ZDIJZ, odločbe IP ter sodbe Upravnega sodišča. Iz navedenih virov po mnenju prosilca izhaja, da morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje, da ima javnost možnost preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, tudi primerna, pravilna in popolna.

 

V skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP v povezavi s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ in prvim odstavkom 259. člena ZUP je IP pritožbo dne 2. 3. 2017 odstopil prvostopenjskemu organu, da opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.

 

Dne 13. 3. 2017 je organ pritožbo prosilca, z dopisom št. 090-19/2016-8-46/20, posredoval gospodarskemu subjektu Multimedijska hiša Ibis d.o.o. in ga povabil k stranski udeležbi.

 

Gospodarski subjekt Multimedijska hiša Ibis d.o.o. je na dopis organa odgovoril dne 15. 3. 2017 in priglasil stransko udeležbo. V odgovoru je podal svojo izjavo glede posredovane pritožbe. Vztrajal je pri tem, da zahtevana dokumentacija predstavlja poslovno skrivnost.

 

Organ je pritožbo prosilca dne 28. 3. 2017, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil IP v reševanje.

 

IP je dne 7. 4. in 10. 4. 2017 od organa pridobil še manjkajočo dokumentacijo (poziv stranskemu udeležencu Multimedijska hiša Ibis d.o.o. z dne 21. 11. 2016 ter Terminski plan).

 

Dne 10. 4. 2017 je IP k stranski udeležbi v postopek povabil AMZS d.d., Dunajska 128a, 1000 Ljubljana.

 

AMZS d.d. je v odgovoru na poziv, ki ga je IP prejel dne 19. 4. 2017, priglasil stransko udeležbo v pritožbenem postopku in navedel, da zahtevani dokument (Specifikacija ponudbe AMZS) predstavlja poslovno skrivnost, tako po subjektivnem kot po objektivnem kriteriju, pri čemer niso podane okoliščine iz tretjega odstavka 39. člena ZGD-1.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. V zvezi s tem IP navaja, da se prosilec pritožuje zoper odločbo organa le v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa iz naslova poslovne skrivnosti, ne pa tudi v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa zaradi varstva osebnih podatkov. Iz pritožbe prosilca tako izhaja, da vztraja pri dostopu do dokumentov Obrazec št. 8 s prilogami (Potrdilo o dobro opravljenem delu) za vse subjekte z referenčne liste izbranega ponudnika, Specifikacija ponudbe (Podrobna specifikacija ponudbene cene po posameznih postavkah), Specifikacija ponudbe AMZS ter Terminski plan, do katerih mu je bil dostop zavrnjen zaradi obstoja izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec pa se ne pritožuje zaradi zavrnitve dostopa do osebnih podatkov v obrazcu št. 7).

 

IP lahko presoja izpodbijano odločbo le v mejah pritožbenih navedb, zato je v okviru tega pritožbenega postopka obravnaval le utemeljenost pritožbe glede dostopa do navedenih dokumentov stranskega udeleženca Multimedijska hiša Ibis d.o.o.: Obrazec št. 8 s prilogami (Potrdilo o dobro opravljenem delu) za vse subjekte z referenčne liste izbranega ponudnika, Specifikacija ponudbe (Podrobna specifikacija ponudbene cene po posameznih postavkah), Specifikacija ponudbe AMZS ter Terminski plan. Po uradni dolžnosti je IP preizkusil tudi, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje. Organ z zahtevanimi informacijami dejansko razpolaga, saj jih je dne 28. 3. 2017 posredoval IP za namene tega postopka. Glede informacij, ki so predmet pritožbenega postopka, so torej izpolnjene vse predpostavke za obstoj informacij javnega značaja.

 

IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali podatki v dokumentih, do katerih prosilcu dostop ni bil omogočen, predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa je podana katera od izjem od dostopa do informacij javnega značaja, kot jih opredeljujeta 5. a člen in prvi odstavek 6. člena ZDIJZ.

 

1. Poslovna skrivnost (izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ)

 

Tako organ kot oba stranska udeleženca glede zahtevanih informacij zatrjujejo obstoj izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na navedeno določbo se dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

 

Po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1) je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). ZGD-1 torej loči dva kriterija, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. V primeru, da so izpolnjeni pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, presoja obstoja poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju ni potrebna.

 

Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati.[1] S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1).

 

V konkretnem primeru je stranski udeleženec Multimedijska hiša Ibis d.o.o. sicer res predložil sklep o določitvi zahtevanih informacij za poslovno skrivnost, vendar je ta sklep sprejel šele 22. 11. 2016, torej po tem, ko ga je organ dne 21. 11. 2016 seznanil z zahtevo prosilca z dne 9. 11. 2016. Kot izhaja iz sodb Upravnega sodišča št. U 1976/2008-26 z dne 26. 5. 2010, št. I U 599/2014 z dne 3. 11. 2015 ter št. I U 1573/2014-23 z dne 18. 11. 2015, se sicer s sklepom lahko označi za poslovno skrivnost informacije za nazaj, vendar pa se sklep o določitvi poslovne skrivnosti šteje za pravočasnega le, če je izdan pred prejemom zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Še toliko bolj je ta element treba upoštevati v konkretnem primeru, kjer gre za dokumente, posredovane v postopku oddaje javnega naročila, saj Zakon o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 91/15, v nadaljevanju ZJN-3) v prvem odstavku 35. člena določa, da naročnik ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost, kot to določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, če ta ali drug zakon ne določa drugače. Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da predloženi sklep stranskega udeleženca Multimedijska hiša Ibis d.o.o. ni pravočasen, zaradi česar subjektivni kriterij za označitev zahtevanih podatkov za poslovno skrivnost ni izpolnjen.

 

IP na tem mestu še ugotavlja, da enako velja za dokument stranskega udeleženca AMZS d.d. (Specifikacija ponudbe AMZS). Navedeni subjekt je namreč v odgovoru IP navedel, da je v zvezi z zahtevanim dokumentom, ki se nanaša nanj, izdan sklep o določitvi poslovne skrivnosti, vendar gre dejansko za zgoraj navedeni sklep Multimedijske hiše Ibis d.o.o. Stranski udeleženec AMZS d.d. torej ni izdal svojega sklepa o določitvi poslovne skrivnosti, temveč se sklicuje na sklep drugega stranskega udeleženca Multimedijska hiša Ibis d.o.o., v katerem je tudi zahtevani dokument AMZS d.d. označen kot poslovna skrivnost. Kot pa je IP že ugotovil zgoraj, sklep Multimedijske hiše Ibis d.o.o. ni bil pravočasen, zaradi česar se šteje, da ni izpolnjen subjektivni kriterij niti za določitev dokumenta Specifikacija ponudbe AMZS za poslovno skrivnost.

 

V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali je glede zahtevanih informacij izpolnjen objektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti (drugi odstavek 39. člena ZGD-1).

 

Medtem ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje družbe, pa mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini, hkrati pa to tudi pomeni, da gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.[2] Za obstoj poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 morata biti torej izpolnjeni dve merili: da je potreba po varstvu »očitna« in da bi z razkritjem nastala »občutna škoda«. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj.[3] Za poslovno skrivnost gre torej takrat, kadar je vsebina dokumenta taka, da razkriva podatke o stanju, delovanju ali načrtovanih aktivnostih gospodarskih subjektov, ki jih zaradi konkurenčnih razlogov (tekma za obstoj na trgu in maksimiranje dobička v razmerju do drugih gospodarskih subjektov) ni dopustno razkrivati tretjim osebam.

Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po 2. odst. 39. čl. ZGD-1 je primarno na podjetju, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Označitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, če torej za njihovo varnost družba s pisnim sklepom ni poskrbela že poprej, je podvržena preizkusu škodnega testa, saj mora zainteresirani z navedbo in obrazložitvijo preteče škode dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Družba oz. podjetje ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009. Ne zadošča torej zgolj abstraktno in neobrazloženo sklicevanje na to, da določen podatek po mnenju podjetja pač predstavlja poslovno skrivnost.

 

Stranski udeleženec Multimedijska hiša Ibis d.o.o. je v obrazložitvi z dne 15. 3. 2017 navedel, da zahtevane informacije predstavljajo konkurenčno prednost, njihovo razkritje nepooblaščeni osebi pa bi škodilo njegovemu konkurenčnemu položaju. Na podlagi zahtevanih podatkov je namreč mogoče ugotoviti notranjo strukturo, procese, optimizacijske in druge prednosti gospodarskega subjekta, razvoj in usmeritev njegovega poslovanja, njegove poslovne povezave z drugimi družbami ter posamezniki, aktivnost na trgu, strateško usmerjenost, upravljanje z viri in druge informacije, ki bi razkrile njegovo konkurenčno prednost pred drugimi subjekti na trgu. Pri tem v zvezi z dokumentom Obrazec št. 8 s prilogami stranski udeleženec Multimedijska hiša Ibis d.o.o. navaja, da bi se prosilec ob razkritju podatkov o referencah kot konkurent neupravičeno seznanil z informacijami o poslovnih povezavah, preteklih aktivnostih na trgu, optimizacijskih in izvedbenih podrobnostih preteklega poslovanja in z drugimi informacijami o stranskem udeležencu Multimedijska hiša Ibis d.o.o., ki bi razkrile njegovo konkurenčno prednost pred drugimi subjekti. Dokumenta Specifikacija ponudbe (Podrobna specifikacija ponudbene cene po posameznih postavkah) in Specifikacija ponudbe AMZS vsebujeta podrobno tehnično specifikacijo ponudbe in produkta stranskega udeleženca Multimedijska hiša Ibis d.o.o. in občutljive podatke, ki so del dolgotrajnega razvoja in testiranja ter zaupnega odnosa z družbo AMZS d.d.

 

Stranski udeleženec AMZS d.d. je v odgovoru, ki ga je IP prejel 19. 4. 2017, navedel, da zahtevani dokument AMZS d.d. (Specifikacija ponudbe AMZS) vsebuje podatke, za katere je očitno, da bi nastala škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Podatki namreč predstavljajo rezultat dolgotrajnega razvoja in testiranja, izvedenega med AMZS d.d. in Multimedijsko hišo Ibis d.o.o. Predmetni podatki tudi niso znani nikomur zunaj kroga poslovanja obeh subjektov, oziroma so znani le ozkemu krogu zaposlenih pri obeh subjektih. Dostop morebitnim tretjim osebam je povsem onemogočen. Predmetni podatki so tudi rezultat dolgotrajnega testiranja in razvoja produkta, subjekt AMZS d.d. pa je porabil precej truda in denarnih sredstev za razvoj teh informacij. Vrednost zahtevanih informacij je za subjekt in njegove konkurente posledično zelo visoka. Glede na to, da je bila organizacija in način izvedbe projekta prepuščena subjektu Multimedijska hiša Ibis d.o.o., odločitev o izbiri ponudbe pa je bila odvisna od postavljene skupne cene, predmetna dokumentacija nedvomno predstavlja konkurenčno prednost podjetja, saj izkazuje, kako se bo podjetje organiziralo, da bo lahko izvedlo storitev za ponujeno ceno, kar je dodana vrednost, ki jo podjetje lahko ponudi glede na svoje izkušnje in znanje. Razkritje zahtevanih podatkov bi nedvomno lahko vplivalo na konkurenčni položaj podjetja na trgu ter mu povzročilo občutno gospodarsko in poslovno škodo. Podatki pomenijo torej konkurenčno prednost AMZS d.d., njihovo sporočanje pa bi škodilo konkurenčnemu položaju AMZS d.d., saj dokumentacija razkriva podatke o stanju, delovanju, načrtovanih aktivnostih itd., ki jih zaradi konkurenčnih razlogov (tekma za obstoj na trgu in maksimiranje dobička v razmerju do drugih gospodarskih subjektov) nikakor ni dopustno razkrivati tretjim osebam.

 

IP ugotavlja, da stranska udeleženca nista izkazala, da bi jima z razkritjem dokumentov, ki so predmet pritožbenega postopka, očitno nastala občutna škoda. Pri tem se je IP oprl predvsem na že zgoraj navedeni sodbi Upravnega sodišča št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009 ter sodbi št. U 1976/2008-26 z dne 11. 2. 2010 in št. I U 1132/2015-26 z dne 27. 1. 2016. Iz slednje izhaja, da za obstoj objektivnega kriterija poslovne skrivnosti ni dovolj, da bi z razkritjem podatkov javnost lahko ugotovila učinkovitost tehnološkega procesa. Zainteresirani subjekt mora izkazati, kako bi bilo z razkritjem podatkov lahko poseženo v njegovo konkurenčno prednost v primerjavi z ostalimi subjekti in kako bi lahko prosilec navedeni podatek uporabil pri optimizaciji svojih tehnoloških procesov. Zgolj s pavšalno navedbo, da bi prosilec zaradi pridobljenih podatkov lahko pripravil konkurenčnejšo ponudbo in z njo kandidiral na javnih razpisih, subjekt ni konkretno izkazal nastanka občutne škode, ki bi mu nastala z razkritjem predmetnih podatkov. V sodbi št. U 1976/2008-26 z dne 11. 2. 2010 je Upravno sodišče ugotovilo, da za izkazovanje objektivnega kriterija ne zadoščajo pavšalne navedbe, da bi razkritje informacij vplivalo na konkurenčni položaj subjekta, onemogočalo njegovo pogajalsko izhodišče, vplivalo na možnost maksimiziranja dobička ali na možnost, da doseže najboljšo ceno. Subjekt bi namreč moral pojasniti, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost. S tem subjekt ni izpolnil dokaznega bremena v smislu konkretnejših argumentov za varstvo svojega interesa, da se zahtevani podatki ne razkrijejo.

 

Stranska udeleženca v konkretnem primeru nista konkretizirala, kakšna škoda bi jima nastala z razkritjem informacij, temveč sta navedla le, kaj vse je iz zahtevanih informacij razvidno. Navedeno pa še ne pomeni, da bi stranskima udeležencema očitno lahko nastala občutna škoda. IP zato ugotavlja, da stranska udeleženca  glede informacij, ki so predmet tega pritožbenega postopka, nista izkazala objektivnega kriterija poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1.

 

V zvezi s tem IP še poudarja, da je v konkretnem primeru treba upoštevati tudi določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, po kateri se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Navedena določba velja tako v primeru obstoja poslovne skrivnosti po subjektivnem kot po objektivnem kriteriju. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na razkritje katerih volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva.

 

Predmet pritožbenega postopka v konkretnem primeru so podatki iz ponudbene dokumentacije za javno naročilo JN002064/2016 – »Izbira izvajalca za vzpostavitev sistema (dobavo, montažo) in vzdrževanje samopostrežnega sistema za izposojo mestnih koles v Mestni občini Kranj«. Prosilec torej zahteva dostop do dokumentov, vezanih na postopek javnega naročanja, zato je treba ugotoviti, ali so zahtevani podatki javni že na podlagi določb Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 91/15; v nadaljevanju ZJN-3). Temeljna načela (3.-8. člen) tega zakona zagotavljajo javnost javnih naročil, tako splošni, kot tudi posebnim javnostim (npr. na javnem razpisu neuspelim ponudnikom), nadzor nad pravilnostjo dela javnega sektorja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Postopki javnih naročil morajo biti pregledni (transparentni), s tem pa je povezana tudi zahteva po javnosti (publiciteti). Ponudniki in naročniki se morajo torej že na podlagi samega zakona zavedati, da ne morejo pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti v dokumentih, ki so bili pridobljeni oz. so nastali na podlagi postopka javnega naročila. ZJN-3 zaradi načela transparentnosti izrecno določa javnost nekaterih dokumentov, zato izjema poslovne skrivnosti zanje, ob upoštevanju tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ne pride v poštev.

 

V skladu z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 so vselej javni naslednji podatki: specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Poleg tega IP poudarja, da gre v konkretnem primeru za izbranega ponudnika, zato je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. IP ob tem poudarja, da je bilo v konkretnem postopku javnega naročila temeljno merilo za izbor ponudnika sicer res najnižja skupna ponudbena cena (v primeru dveh ali več ponudnikov z enako najnižjo skupno ponudbeno ceno se najugodnejšega ponudnika izbere z žrebom), vendar pa se na najugodnejšo ceno ni mogoče opreti, če ponudnik ne izpolnjuje pogojev, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji in jih je bilo treba dokazati z ustreznimi listinami. Javni del ponudbe tako nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije, ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. Po oceni IP za poslovno skrivnost v postopkih javnega naročanja tako ni mogoče določiti tistih podatkov iz predložene ponudbe, ki odražajo izpolnjevanje pogojev, saj jih je dopustno razkriti javnosti tudi na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V primeru neizpolnjevanja pogojev bi namreč morala biti ponudba izločena, zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje, da ima javnost, v skladu z načelom transparentnosti, možnost preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna. Glede na to, da je šlo v konkretnem primeru za izbranega ponudnika, IP ugotavlja, da ima javnost preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico preverjanja izpolnjevanja pogojev javnega naročila, saj je na podlagi ocene organa, da ponudnik izpolnjuje vse pogoje, prišlo do porabe javnih sredstev. Ni mogoče trditi, da bi bilo temu pogoju zadoščeno zgolj ob omogočenem dostopu do ponudnikove izjave, da izpolnjuje vse pogoje. IP dodaja, da je tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 1613/2009 z dne 28. 4. 2010 potrdilo odločitev IP, da so dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika (šlo je za referenčna potrdila), ki izkazujejo zahtevane pogoje javnega naročila, prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatke o porabi javnih sredstev.

 

Kot že navedeno, dokumente, ki vsebujejo informacije o porabi javnih sredstev oz. informacije iz drugega odstavka 35. člena ZJN-3, predstavljajo dokazila o izpolnjevanju pogojev in meril iz razpisne dokumentacije. V konkretnem primeru so pogoji, ki jih je moral izpolnjevati posamezni ponudnik, določeni v razpisni dokumentaciji, ki jo je organ posredoval IP skupaj z odstopom pritožbe v reševanje, dne 28. 3. 2017. IP je v nadaljevanju za vsakega od dokumentov, ki so predmet tega pritožbenega postopka (Obrazec št. 8 s prilogami (Potrdilo o dobro opravljenem delu), Specifikacija ponudbe (Podrobna specifikacija ponudbene cene po posameznih postavkah), Specifikacija ponudbe AMZS ter Terminski plan), ugotavljal, ali predstavljajo dokazila o izpolnjevanju pogojev in meril iz razpisne dokumentacije.

 

Ob pregledu dokumentacije IP ugotavlja, da dokumenta Obrazec št. 8 (Potrdilo o dobro opravljenem delu) za Občino Jesenice in za Mestno občino Murska Sobota izkazujeta izpolnjevanje pogoja št. 1 iz sklopa pogojev Tehnična sposobnost, in sicer »POGOJ 1 Reference za dobavo blaga«. Kot izhaja iz strani 17 razpisne dokumentacije, mora ponudnik kot pogoj za priznanje usposobljenosti izkazati, da je v zadnjih treh letih pred objavo javnega naročila izvedel vsaj eno istovrstno dobavo, montažo in vzpostavitev avtomatiziranega samopostrežnega sistema za izposojo koles v skupni vrednosti vsaj 50.000,00 EUR brez DDV. Za istovrstno dobavo se šteje dobava najmanj desetih koles, dobava in montaža najmanj treh postaj ter vzpostavitev avtomatiziranega samopostrežnega sistema. Izpolnjevanje navedenega pogoja ponudnik izkaže z izpolnitvijo obrazca »Referenčna lista ponudnika« in predložitvijo s strani naročnika referenčnega projekta potrjen obrazec »Potrdilo o dobro opravljenem delu«. Obrazec št. 8 pri tem predstavlja ravno potrdilo o dobro opravljenem delu. Nedvomno tako izpolnjen Obrazec št. 8 izkazuje izpolnjevanje navedenega razpisnega pogoja, zaradi česar je treba njegovo vsebino razkriti. Še toliko bolj to velja ob upoštevanju dejstva, da gre za potrdila o tem, da je stranski udeleženec Multimedijska hiša Ibis d.o.o. za Občino Jesenice in za Mestno občino Murska Sobota opravil določene posle, ki so bili nedvomno plačani iz proračuna teh občin, torej iz javnih sredstev. Potrdili tako vsebujeta podatke o tem, da je navedeni gospodarski subjekt izvedel v obrazcu navedena dela, podatke o pravnem poslu, na podlagi katerega je ta dela izvedel, v kakšni vrednosti in v katerem obdobju. Gre torej podatke, ki so neposredno povezani s porabo javnih sredstev, saj je iz njih razvidno, kaj sta Občina Jesenice in Mestna občina Murska Sobota kupili z javnimi sredstvi. Priloge k navedenima obrazcema dejansko vsebujejo identične informacije, le da niso podane v obliki obrazca. S tem torej, ko se razkrije vsebina obeh dokumentov Obrazec št. 8, ni razloga za zavrnitev dostopa do prilog k temu obrazcu. Dokumentov Obrazec št. 8 s prilogami glede na navedeno ni mogoče označiti kot poslovno skrivnost.

 

Enako IP ugotavlja glede dokumenta specifikacija ponudbe oziroma Podrobna specifikacija ponudbene cene po posameznih postavkah. V prvi vrsti v zvezi s tem IP poudarja, da so glede na drugi odstavek 35. člena ZJN-3 med drugim javni podatki o specifikaciji ponujenega blaga oziroma storitve in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe. To velja tudi v konkretnem primeru. Pri tem IP ni sledil navedbam stranskega udeleženca Multimedijska hiša Ibis d.o.o., da dokumenta Podrobna specifikacija ponudbene cene po posameznih postavkah ni mogoče šteti kot merilo dopustnosti ponudbe, saj ponudniki na podlagi te specifikacije niso prejemali točk pri ocenjevanju oziroma razvrščanju ponudb. Kot namreč izhaja iz dokumenta Obrazec št. 1 razpisne dokumentacije, mora ponudnik predložiti tudi Podrobno specifikacijo ponudbene cene po posameznih postavkah, pri čemer mora opredeliti in ločeno ovrednotiti posamičen strošek po parametrih, kot izhajajo iz Tehničnih specifikacij. V dokumentu Tehnične specifikacije, ki je del razpisne dokumentacije organa, je organ natančno opredelil, kakšne so njegove tehnične zahteve. Podrobna specifikacija ponudbene cene po posameznih postavkah stranskega udeleženca Multimedijska hiša Ibis d.o.o. je bila tako obvezna priloga k razpisni dokumentaciji, s katero izbrani ponudnik Multimedijska hiša Ibis d.o.o. izkazuje, ali njegova ponudba ustreza zahtevam organa kot naročnika. Poleg tega je treba upoštevati dejstvo, da je iz zahtevanega dokumenta razvidno, kaj natančno (kakšno blago in kakšne storitve) bo organ kupil z javnimi sredstvi, torej gre za podatek o porabi javnih sredstev. Še toliko bolj to velja upoštevaje dejstvo, da gre v zahtevanem dokumentu, kot to navaja stranski udeleženec Multimedijska hiša Ibis d.o.o., za specifično rešitev, pripravljeno za organ kot naročnika in prilagojeno za konkretni primer. Drži sicer navedba stranskega udeleženca Multimedijska hiša Ibis d.o.o., da tehnična specifikacija ni bila merilo za predmetno javno naročilo, vendar pa IP ponovno poudarja, da je treba upoštevati tudi pogoje javnega razpisa. Kot že omenjeno, iz tehnične specifikacije, ki je del zahtevane Podrobne specifikacije ponudbene cene po posameznih postavkah, izhaja, ali izbrani ponudnik izpolnjuje razpisne pogoje organa. IP še dodaja, da sklep Državne revizijske komisije, na katerega se v zvezi s tem sklicuje stranski udeleženec Multimedijska hiša Ibis d.o.o. (sklep št. 018-267/2013-6), v konkretnem primeru ni relevanten, saj se nanaša le na presojo subjektivnega kriterija za določitev poslovne skrivnosti, kjer vsebina zahtevanih informacij ni pomembna.

 

Prav tako ni mogoče za poslovno skrivnost označiti dokumenta Specifikacija ponudbe AMZS. Kot namreč izhaja iz Obrazca št. 1 razpisne dokumentacije, mora ponudnik v zvezi s stroškom vzdrževanja v Podrobni specifikaciji ponudbene cene po posameznih postavkah ovrednotiti predviden strošek vzdrževanja za posamičen mesec. V okviru navedenega mora ponudnik oceniti predvsem v Obrazcu št. 1 taksativno naštete stroške. IP ob primerjavi tega seznama stroškov s seznamom stroškov iz dokumenta specifikacija ponudbe AMZS ugotavlja, da gre za identičen seznam, le da dokument specifikacija ponudbe AMZS vsebuje tudi same zneske stroškov. Dejansko torej dokument specifikacija ponudbe AMZS izkazuje izpolnjevanje pogoja stranskega udeleženca AMZS d.d. iz Obrazca št. 1, hkrati pa prav tako predstavlja dokument o porabi javnih sredstev. V zvezi z zahtevanim dokumentom tako ne drži, da so predmet presoje informacije, ki bi izkazovale poslovno razmerje med izbranim ponudnikom in podizvajalcem ali morebitna strokovna znanja, organizacijo dela ali postopek in podobno, kar bi morebiti lahko vplivalo na njihov konkurenčni položaj na trgu, na kar se je skliceval organ v izpodbijani odločbi in kar navajata oba stranska udeleženca. Drži sicer navedba stranskega udeleženca AMZS d.d., da specifikacija ponudbe AMZS ni bila merilo za predmetno javno naročilo, vendar pa IP ponovno poudarja, da je treba upoštevati tudi pogoje javnega razpisa, še posebej, če ti neposredno izkazujejo informacije v zvezi s porabo javnih sredstev. Glede na navedeno zahtevani dokument specifikacija ponudbe AMZS izkazuje izpolnjevanje obveznega pogoja, hkrati pa gre za podatek o specifikaciji porabe javnih sredstev, zaradi česar ne more predstavljati poslovne skrivnosti.

 

Za poslovno skrivnost pa v konkretnem primeru tudi ni mogoče v celoti označiti dokumenta Terminski plan. Pri tem ne drži navedba stranskega udeleženca Multimedijska hiša Ibis d.o.o., da navedeni dokument ni del razpisne dokumentacije, saj je zahteva po Terminskem planu izrecno navedena na strani 25 razpisne dokumentacije. Glede na razpisno dokumentacijo je rok za dobavo blaga in izvedbo vseh obveznosti (razen vzdrževanja in hrambe v prvem letu) najkasneje 45 dni od podpisa pogodbe. Šteje se, da je javno naročilo uspešno zaključeno po preteku obveznosti dobavitelja v zvezi z vzdrževanjem koles v obdobju prvega leta brezhibnega delovanja sistema za samopostrežno izposojo koles. Upoštevanje navedenega mora biti razvidno iz terminskega plana, ki ga je ponudnik dolžan predložiti naročniku v roku 5 dni po podpisu pogodbe. Glede na navedeno v Terminskem planu ni mogoče prekriti podatkov o tem, v kolikšnem času oziroma do katerega datuma bo javno naročilo izvedeno. Iz tega je namreč razvidno izpolnjevanje pogoja, da bo izbrani ponudnik javno naročilo izvedel v 45 dneh od podpisa pogodbe. Ob vpogledu v Terminski plan IP ugotavlja, da ta poleg podatka o tem, v kolikšnem številu dni oziroma do katerega datuma bo javno naročilo izvedeno, vsebuje tudi podatke o tem, na katere dneve bo izbrani ponudnik zagotovil izvajanje posamezne faze naročila. IP ugotavlja, da slednji podatki resnično ne predstavljajo podatkov o izpolnjevanju pogojev predmetnega javnega naročila, vendar pa jih je vseeno treba razkriti, saj ne gre za poslovno skrivnost. IP je že zgoraj ugotovil, da subjektivni kriterij za določitev teh podatkov za poslovno skrivnost ni podan, enako pa IP ugotavlja glede objektivnega kriterija poslovne skrivnosti. Poleg dejstva, da obstoja objektivnega kriterija stranska udeležena nista uspela izkazati, je treba upoštevati, da gre za že izvedeno javno naročilo in ne za aktivnosti, ki se bodo šele izvajale. Pri tem sam dokument ne vsebuje podrobnosti o organizaciji dela, fazah dela ipd., temveč zgolj skope navedbe o poteku dela. V zvezi s sklicevanjem stranskega udeleženca Multimedijska hiša Ibis d.o.o. na odločitev Državne revizijske komisije, da je terminski plan lahko poslovna skrivnost (sklep št. 018-399/2012-5) IP ugotavlja, da gre za različno dejansko stanje. V primeru, na katerega se sklicuje stranski udeleženec, je zahtevani terminski plan vseboval podatke o planih napredovanja del s planom delovne sile in mehanizacije, podatke o ponudnikovi organizaciji gradbišča, razporeditvi mehanizacije in delavcev, potrebni kadrovski strukturi, številu delovnih ur, kot jih ocenjuje ponudnik, itd. To so nedvomno podatki, ki predstavljajo specifično ponudnikovo tehnologijo, znanje in način izvajanja ponudnikove dejavnosti, zaradi česar bi z njihovim razkritjem nepooblaščeni osebi oz. konkurenčnemu ponudniku lahko nastala občutna škoda. V konkretnem primeru pa je zahtevani dokument bistveno bolj skop in vsebuje le podatke o tem, katero fazo bo izbrani ponudnik izpolnil na kateri dan v mesecu. Iz tega ni mogoče videti razporejanja delovne sile in sredstev, prav tako ne podatkov o morebitni organizaciji dela itd. Glede na navedeno IP ugotavlja, da dokument Terminski plan ne predstavlja poslovne skrivnosti po ZGD-1.

 

IP je tako ugotovil, da noben od dokumentov, ki so predmet tega pritožbenega postopka (obrazec št. 8 s prilogami (Potrdilo o dobro opravljenem delu), specifikacija ponudbe (Podrobna specifikacija ponudbene cene po posameznih postavkah), specifikacija ponudbe AMZS ter terminski plan), ne predstavlja poslovne skrivnosti in glede njih ni podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

2. Varstvo osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ)

 

Ob pregledu prekritih podatkov v zahtevani dokumentaciji IP ugotavlja, da nekateri med njimi predstavljajo tudi osebne podatke, kot jih opredeljuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). V skladu s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ namreč zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme napotuje na določbe ZVOP-1. Po ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek.

Osebne podatke glede na navedeno definicijo ZVOP-1 v konkretnem primeru predstavljajo podatki o imenih in priimkih podpisnikov zahtevanih dokumentov.

 

V skladu z določbo 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon; z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. 

 

Ob upoštevanju navedenega IP ugotavlja, da v konkretnem primeru ni pravne podlage za razkrivanje podatkov o imenu in priimku podpisnika dokumenta Specifikacija ponudbe AMZS. Drugače pa IP ugotavlja glede podatkov o imenu, priimku in podpisih župana oziroma vodje Oddelka za okolje in prostor na dokumentih Obrazec št. 8 s prilogami. Glede na določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se namreč ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre (med drugim) za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V konkretnem primeru gre nedvomno za tovrstne podatke, saj gre za podpis javnega funkcionarja oziroma javne uslužbenke v imenu občine in torej v okviru opravljanja javne funkcije oziroma delovnega razmerja.

 

Prav tako je dopustno razkriti podatke o imenu in priimku podpisnika dokumentov specifikacija ponudbe (Podrobna specifikacija ponudbene cene po posameznih postavkah) in terminski plan. Gre namreč za ime in priimek zakonitega zastopnika stranskega udeleženca Multimedijska hiša Ibis d.o.o., zaradi česar gre za podatke, ki so javni že na podlagi določb Zakona o sodnem registru (Ur. l. RS, št. 54/07 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSReg) in  ki so prosto dostopni v Poslovnem registru Slovenije na spletni strani AJPES. Sodni register je glede na 7. člen ZSReg javna knjiga, javnost podatkov iz glavne knjige pa se zagotavlja tako, da mora biti vsakomur prek spletnih strani AJPES-a omogočen brezplačen vpogled v podatke, ki so o posameznem subjektu vpisani v sodni register, in z izstavitvijo izpisov iz sodnega registra po 48. členu tega zakona. V skladu z 48.c členom ZSReg pa javna objava podatkov prek spletne strani oziroma izpis po 48. členu (razen pri izpisu v točno določenih primerih) ne smeta vsebovati EMŠO družbenikov, zastopnikov in članov organa nadzora subjekta vpisa, pri objavi podatkov o vpisu v sodni register po 43. členu, listinah iz 1. točke tretjega odstavka 7. člena (tj. zadnjega čistopisa statuta delniških družb in družbenih pogodb družb z omejeno odgovornostjo, zapisnikov delniških družb itd.) pa tudi ne osebnih podatkov posameznikov, ki niso družbeniki, zastopniki ali člani organov nadzora subjekta vpisa ali osebnih podatkov družbenikov, zastopnikov ali članov organov nadzora subjekta vpisa, ki niso neposredno povezani z opravljanjem teh funkcij. Podobne določbe vsebuje tudi Zakon o poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B in 19/15) v 22. členu. Glede na navedeno torej zakonsko pravno podlago za razkritje podatkov o imenu in priimku zakonitega zastopnika Multimedijske hiše Ibis d.o.o. v konkretnem primeru predstavljata ZSReg in ZPRS-1.

 

IP je torej ugotovil, da je glede podatkov o imenu in priimku podpisnika dokumenta specifikacija ponudbe AMZS podana izjema varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedeno pa ne velja za podatke o imenih in priimkih podpisnikov ostalih dokumentov, ki so predmet tega pritožbenega postopka (Obrazec št. 8 s prilogami, Podrobna specifikacija ponudbene cene po posameznih postavkah in Terminski plan). Te podatke je zato treba razkriti.

3. Sklepno

 

Ob upoštevanju vsega navedenega IP ugotavlja, da glede dokumentov, ki so predmet tega pritožbenega postopka, ni podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ne predstavljajo poslovne skrivnosti. IP je ugotovil, da je organ na prvi stopnji glede teh informacij napačno uporabil materialno pravo (napačno je presodil, da je izjema poslovne skrivnosti podana), zato je pritožbi prosilca v tem delu ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v zavrnilnem delu delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Kljub temu pa je IP ugotovil, da je treba dostop do določenih prekritih podatkov zavrniti, saj gre za varovane osebne podatke in torej izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V tem delu je organ utemeljeno zavrnil dostop do zahtevanih podatkov, zato je v tem delu IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil prvostopenjsko odločbo, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 4. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Maja Lubarda, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka


[1] Komentar k prvem odstavku 39. člena ZGD-1, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), avtorji komentarja Marijan Kocbek ... et al., GV založba, 2006, Ljubljana;

[2]  Id.;

[3]  Id., str. 194-196;