Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 09.07.2015
Naslov: Vertigo zavod za kulturne dejavnosti - Ministrstvo za kulturo
Številka: 090-97/2015
Kategorija: Tajni podatki
Status: Odobreno


POVZETEK:

V obravnavanem primeru je organ zavrnil dostop do dopisa Slovenskega filmskega centra št. IDOP 865/14, z dne 22. 4. 2014, zaradi izjeme tajnih podatkov. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da zahtevana informacija vsebuje podatke iz postopkov v zvezi s sofinanciranjem projektov na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture. Gre za vsebino, ki se nedvomno ne nanaša na tista interesna področja države, ki jih je ZTP v 5. členu opredelil kot posebej občutljiva oziroma takega pomena, da jih je ob izpolnjevanju nadaljnjih pogojev, mogoče varovati s stopnjo tajnosti. Zato je IP odločil, da ni prav nobenega razloga, da bi zahtevan dokument lahko ali moral nositi kakršnokoli stopnjo tajnosti, poleg tega pa tudi ni izpolnjen materialni pogoj za obstoj tajnega podatka, ki ga zahteva ZTP. IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane še druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje niso podane, niti jih ni zatrjeval organ.

 

ODLOČBA:

Številka: 090-97/2015/4
Datum: 9. 7. 2015

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 19. 3. 2015, Vertiga zavoda za kulturne dejavnosti, Kersnikova uliva 4, 1000 Ljubljana,        (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 3.3.2015, št. 090-51/2014/78, Republike Slovenije, Ministrstva za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba Ministrstva za kulturo, z dne 3. 3. 2015, št. 090-51/2014/78 odpravi ter se odloči:
a.    Slovenski filmski center je v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe dolžan iz dokumenta št. IDOP 865/14, z dne 22. 4. 2014 umakniti stopnjo tajnosti INTERNO in umik stopnje tajnosti posredovati organu,
b.    Organ je v nadaljnjih 8 dneh od prejema umika stopnje tajnosti dolžan dokument št. IDOP 865/14, z dne 22. 4. 2014 v elektronski obliki posredovati prosilcu.

2.     Zahteva za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

3.    Posebni stroški v tem postopku niso nastali.


OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 17. 2. 2015 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da »po pregledu že posredovanih dokumentov v skladu z zahtevo po dostopu do IJZ z dne 23. 10. 2014«, zahteva posredovanje še naslednjih dokumentov, ki še vedno manjkajo, čeprav bi jih moral organ izročiti oz pripraviti že do zdaj: Kopija dopisa SFC, IDOP 865+14 z dne 24. 4. 2014, Kopija dopisa MK 014-85/2012-MIZKS/46 z dne 6. 4. 2014, Kopijo dopisa MK 6153-18/2014/8 z dne 2. 10. 2014, Kopijo dopisa MK 6153-16/2014/8 z dne 6. 10. 2014, Kopijo dopisa MK 6153-17/2014/8 z dne 6. 10. 2014, Kopijo dopisa MK 6153-12/2014/8 z dne 22.10.2014«. Prosilec je še opozoril na 5. in 6. čl. ZTP, po katerih po njegovem morebitna oznaka tajnosti za pravna mnenja naslovnega ministrstva ne morejo biti zavezujoča.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 3. 3. 2015, št. 090-51/2014/78, s katero je zahtevo za posredovanje kopije dopisa Slovenskega filmskega centra št. IDOP 865/14, z dne 22. 4. 2014, zavrnil. Stroški postopka niso bili zaznamovani.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ povzel zahtevo prosilca in navedel, da je dokumente iz druge do šeste alineje, ker so ustrezali pojmom javnih informacij in ker zanje ni bilo podanih ovir za zavrnitev dostopa, že posredoval prosilcu. Glede dokumenta iz prve alineje pa je organ navedel, da je ta v desnem kotu zgoraj označen z oznako »Interno«, dne 20. 2. 2015, prav tako vsaka stran priloge k njemu, gre pa za dokument Sveta Slovenske filmske agencije. Glede na to, da se po ZTP lahko določi za tajnega podatek, ki se nanaša na področje javne varnosti, obrambe, zunanjih zadev, obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS, sisteme, naprave, projekte in načrte, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS, ali ki se nanaša na znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS, pa bi lahko nastale zaradi razkritja nepoklicani osebi škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, ter glede na to, da dokument ne nosi oznake tajnosti povsem v skladu s 3. in 4. čl. Uredbe o varovanju tajnih podatkov (Ur.l. RS, št. 74/2005, in dalje), po kateri mora dokument imeti stopnjo tajnosti označeno ne le v glavi, temveč tudi v nogi dokumenta, je organ dne 20.2.2015, originatorju, to je Svetu Slovenskega filmskega centra, poslal poziv, v katerem ga je pozval, da pojasni, ali je navedenemu dokumentu s prilogo, določena stopnja tajnosti »Interno« po zakonu o tajnih podatkih in uredbi o varovanju tajnih podatkov ter ali vztraja pri določitvi stopnje tajnosti. Organ je dne 2. 3. 2015 prejel odgovor namestnika predsednika sveta Slovenskega filmskega centra, št. IDOP 233/15, v katerem je bilo pojasnjeno, da je predmetnemu dokumentu s prilogo veljavno določena stopnja tajnosti »Interno« po zakonu o tajnih podatkih, zato do preklica ni javno dostopen. Organ je nadalje navedel, da so informacije javnega značaja definirane v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, po določbi 1. točke. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ pa lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Podatki imajo po zakonu o tajnih podatkih lahko stopnje tajnosti interno, zaupno, tajno in strogo tajno, kar po navedbah organa pomeni, da je stopnja tajnosti, določena v predmetnem dokumentu, opredeljena v zakonu o tajnih podatkih. Glede na to, da se je prosilec v zahtevi decidirano skliceval na 5. in 6. čl. zakona o tajnih podatkih glede morebitnih oznak tajnosti za pravna mnenja naslovnega ministrstva, ki kot taka ne morejo biti zavezujoča, v konkretnem primeru pa gre za dokument Sveta Slovenskega filmskega centra, ki poleg tega tudi ne vsebuje pravnih mnenj, organ ni štel, da se prosilec glede zahtevanega dokumenta izjavlja po 4. odst. 6. čl. ZDIJZ.

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 23. 3. 2015 pri organu vložil pritožbo, v kateri je povzel odločitev organa ter navedel, da je v svoji razširjeni oz. dodatni zahtevi po dostopu do informacij javnega značaja navajal oz. opozarjal organ na 5. in 6. člen ZTP iz razloga, ker so mu še v fazi dostopanja do določenih dokumentov pri organu (pred izdajo izpodbijanega akta) ustno in pisno obrazložili, da naj bi do tega konkretnega dokumenta SFC ne imel dostopa iz razloga, ker gre za interno gradivo, zaradi česar gre za tajne podatke. Da bi preprečil nepravilno razumevanje organa, je prosilec iz previdnosti poudaril, da ZTP velja le za točno določeno in specifično področje, kamor pa dokumentacija SFC skoraj zagotovo ne spada, če ta še tako močno zatrjuje nasprotno. ZTP jasno določa, kaj je tajni podatek - to je dejstvo ali sredstvo z delovnega področja organa, ki se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države, ki ga je treba zaradi razlogov določenih v tem zakonu zavarovati pred nepoklicanimi osebami, in ki je v skladu s tem zakonom določeno in označeno za tajno (2. čl.). Dalje pa 5. čl. določa, kdaj in kateri podatki se kot taki lahko določijo (njihove stopnje pa opredeli 13. čl.). Vsakemu laiku je jasno na prvi pogled, da podatki s področja delovanja SFC (posredno pa v tej zadevi torej tudi organa) vsekakor ne sodijo na nobeno od teh področij (javne varnosti, obrambe...), zato je določanje dokumentacije kot interno gradivo samovoljno in arbitrarno ter nezakonito, saj za takšno postopanje v smislu ZTP ni pravne podlage. Zato je po mnenju prosilca povsem nesmiselna razlaga organa, da se prosilec ni izjavil po 4. odstavku 6. čl. ZDLTZ. Prosilec se nima kaj izjavljati v navedenem smislu, ker ne gre za primer tajnih podatkov po ZTP. Kot izhaja iz do sedaj prejete dokumentacije, gre za dokument, ki se nanaša na prosilca (pa čeprav morda le v delu) in s katerega vsebino se ima prosilec pravico seznaniti. Ker ne gre za dokument v okviru kakšnega upravnega postopka, ki bi se vodil v zvezi s prosilcem, ta vanj ne more vpogledati kot stranka, zato mu edino kontrolo omogoča ZDIJZ. Sklicevanje organa na interno oznako in s tem na tajnost podatkov je arbitrarno in nezakonito in ne sme imeti pravnega učinka v konkretni zadevi. Samo zato, ker je morda v dokumentu navedeno kaj, s čimer bi se lahko pokazala kakšna slaba ali napačna odločitev ali postopanje organa, ta ne sme in ne more dobiti oznake tajnosti. Ravno namen ZDIJZ je preprečiti taka postopanja upravnih organov, po drugi strani pa omogočiti državljanom kontrolo nad delovanjem upravnih organov. Prosilec je zahteval, da IP odloči o stroških pritožbenega postopka na podlagi priloženega stroškovnika, saj gre v primeru, da pritožbeni organ sledi pritožbi za primer stroškov, ki so nastali po krivdi organa in njegovega nepravilnega in nezakonitega odločanja.

Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 2. 4. 2015, št. 090-51/2014/84, s prilogami, poslal v odločanje IP.

Pritožba je utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da dokument: dopis Slovenskega filmskega centra št. IDOP 865/14, z dne 22. 4. 2014, izpolnjuje vse zakonske kriterije iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj organ z dokumentom razpolaga v materializirani obliki in izvira iz delovnega področja oziroma pristojnosti organa.

Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ se je v izpodbijani odločbi oprl na izjemo iz 1. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zato se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevana informacija dejansko predstavlja zatrjevano izjemo.

Določba 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavlja izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen.

IP poudarja, da je takšna izjema odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Zakon, ki v pravnem redu Republike Slovenije ureja tajne podatke, je Zakon o tajnih podatkih (Ur. l. RS, št. 50/2006-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZTP). Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.

Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).
IP je vpogledal v zahtevan dokument in ugotavlja, da je v zgornjem kotu desno označen z oznako »INTERNO« na vseh petih straneh. Dokument je sestavljen iz dopisa, ki ga je podpisal predsednik sveta Slovenskega filmskega centra javne agencije RS s priloženim pojasnilom direktorja Slovenskega filmskega centra. Originator je pri določanju tajnih podatkov primarno zavezan k izdelavi pisne ocene možnih škodljivih posledic za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, če bi bil podatek razkrit nepoklicani osebi, šele na podlagi te ocene se podatkom določi stopnja tajnosti. Vrstni red določanja tajnih podatkov je torej povsem jasen. Izjeme so možne zgolj v primerih, ki jih opredeljuje 4. odstavek 11. člena ZTP (ki v danem primeru niso podane), sicer pa je naknadna izdelava ocene možnih škodljivih posledic oziroma, če te ocene sploh ni, v nasprotju z ZTP. Slovenski filmski center je na poziv organa, da se do zahteve opredeli, zgolj navedel, da je dokument označen po ZTP, zato do preklica dokument javno ni dostopen, brez dodatne obrazložitve. Naknadno pa je Slovenski filmski center na poziv IP predložil še pisno oceno možnih škodljivih posledic z dne 22. 4. 2014, ki jo je podpisal direktor. V oceni je navedeno, da se dokumentu »Seznanitev z anonimno prijavo z dne 22. 4. 2014« določi stopnja tajnosti INTERNO, skladno z 11. členom ZTP. V nadaljevanju je navedeno, da, kot je razvidno iz dokumenta, je prijavitelj do konca lanskega leta predložil vso dokumentacijo po pogodbi, vendar se celotna realizacija filmskega projekta Drugi dejansko zaključuje in bo kmalu pripravljen za kinematografsko distribucijo. Glede na namen priprave predmetnega dokumenta je direktor določil, skladno z ZTP, stopnjo tajnosti »INTERNO«, saj bi lahko razkritje podatkov iz dokumenta povzročilo težave pri promociji in distribuciji projekta, kar pa bi lahko Slovenskemu filmskemu centru, javni agenciji Republike Slovenije, povzročilo škodo, saj je bil projekt prijavljen še na javni poziv pravnega predhodnika Filmskega sklada Republike Slovenje - javnega sklada, kar pomeni, da bo SFC kot pravni naslednik Filmskega sklada upravičen do prihodkov iz naslova eksploatacije projekta. Zaradi navedenega bi razkritje nepoklicani osebi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog SFC. Stopnja tajnosti »INTERNO« se določa do poteka redne kinematografske distribucije filma Drugi oziroma do preklica tajnosti.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da dokument izpolnjuje formalni kriterij, saj je vidno označen s stopnjo tajnosti INTERNO in je zanj izdelana ocena za določitev tajnosti z dne 22. 4. 2014, dokumentu pa je tajnost določila oseba, ki je za to pooblaščena z 10. členom ZTP, in sicer predstojnik organa.

IP pa se je v nadaljevanju opredelil tudi do materialnega kriterija, pri katerem je ključna sama vsebina dokumenta. Kot tajen podatek se, v skladu s 5. členom ZTP, namreč lahko določi le dokument, katerega vsebina se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS oziroma na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje. Šele obstoj takšne vsebine dokumenta predstavlja podlago, iz katere se lahko izvede zaključek, da bi razkritje nepoklicani osebi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa in se ga lahko označi s stopnjo tajnosti »INTERNO« po ZTP.

IP je vpogledal v vsebino zahtevanega dokumenta in ugotavlja, da vsebuje podatke iz postopkov v zvezi s sofinanciranjem projektov na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture. Gre za vsebino, ki se nedvomno ne nanaša na tista interesna področja države, ki jih je ZTP v 5. členu opredelil kot posebej občutljiva oziroma takega pomena, da jih je ob izpolnjevanju nadaljnjih pogojev, mogoče varovati s stopnjo tajnosti. Originator dokumenta bi moral v oceni škodljivih posledic jasno navesti, katerim konkretnim interesom države Republike Slovenije (javni varnosti, obrambi, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostni dejavnosti državnih organov), bi škodovalo razkritje informacij iz ugotovitev v določenih postopkih sofinanciranja projektov na področju kulture. Originator tega ni izkazal, saj v oceni škodljivih posledic ni pojasnil, katerim zakonsko določenim interesom države bi škodovalo razkritje informacij, kar je predpogoj na podlagi katerega se lahko izvede ocena škoda, ki bi z razkritjem nastala delovanju ali izvajanju nalog organa. Originator dokumenta je namreč škodo, ki bi nastala z razkritjem informacij, vezal izključno na delovanje organa z vidika prihodkov iz projekta, brez konkretnih argumentov, kako bi omenjena škoda povzročila škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi. Glede na navedeno tako splošna in široka opredelitev dokumenta za tajnega po ZTP, kot jo zasleduje originator dokumenta in posledično organ v izpodbijani odločbi, ne izpolnjuje pogojev, ki jih zahteva materialni kriterij tajnega podatka po ZTP.

IP poudarja, da je v skladu z Zakonom o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji RS (ZSFCJA) namen ustanovitve agencije spodbujanje ustvarjalnosti na filmskem in avdiovizualnem področju v Republiki Sloveniji, ustvarjanje ustreznih pogojev za filmsko, avdiovizualno in kinematografsko dejavnost, razvoj in izobraževanje v zvezi s filmsko in avdiovizualno dejavnostjo v Republiki Sloveniji ter izvajanje drugih dejavnosti, določenih z nacionalnim programom za kulturo in s tem zakonom. Agencija opravlja s tem zakonom določene naloge v javnem interesu in z namenom zagotovitve možnosti trajnega razvoja filmske in avdiovizualne dejavnosti. Že sam namen ustanovitve agencije pa tudi določbe zakona glede nalog in pristojnosti agencije (5. člen ZSFCJA) nedvomno oziroma očitno kažejo na to, da se področja delovanja originatorja dokumenta ne nanašajo na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS oziroma na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje. Drugačna razlaga eksplicitno naštetih področij, ki jih je mogoče varovati in označiti s stopnjo tajnosti, bi bila v nasprotju s pravno varnostjo in bi pomenila neutemeljeno in nezakonito širjenje zakonskih določb. S strogim načinom določanja podatkov za tajne se namreč preprečuje zloraba instituta tajnosti podatka za prikrivanje morebitnih nepravilnosti in nezakonitosti v organih.

To pomeni, da ni prav nobenega razloga, da bi zahtevan dokument lahko ali moral nositi kakršnokoli stopnjo tajnosti, poleg tega pa tudi ni izpolnjen materialni pogoj za obstoj tajnega podatka, ki ga zahteva ZTP.

IP pa ob tem poudarja, da se vsebina zahtevanih informacij zagotovo nanaša na porabo javnih sredstev in informacije o delovanju originatorja dokumenta, ki mora biti pregledno, saj kot je določeno v 19. členu ZSFCJA je delovanje in poslovanje agencije javno.

Upoštevajoč navedeno IP ugotavlja, da v konkretnem primeru ni podana izjema iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane še druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje niso podane, niti jih ni zatrjeval organ. Kot izhaja iz dopisa organa z dne 20. 2. 2015, ki ga je ta naslovil na Slovenski filmski center, javno agencijo RS, na Svet slovenskega filmskega centra, ki je organ agencije, je organ originatorja dokumenta opozoril na morebiten obstoj drugih izjem (npr. notranje delovanje organa), vendar jih Slovenski filmski center ni zatrjeval, prav tako pa jih nadalje v izpodbijani odločbi ni zatrjeval niti organ. Ker pa je dokazno breme na strani organa, to pomeni, da ob odsotnosti argumentov in dokazov o motnjah, ki bi jih moral izkazati organ, IP niti ni dolžan sam ugotavljati motnje, saj slednje ne sodi v njegovo obveznost, oziroma bi šel IP preko svojih obveznosti v zvezi z dokaznim bremenom (kot izhaja iz sodbe Upravnega sodišča RS opr. št. IU 1875/2012 z dne 9.10.2013). Slovenski filmski center je imel v postopku možnost izkazati obstoj drugih izjem, vendar tega ni storil. Tudi, če bi IP oceno možnih škodljivih posledic obravnaval z vidika obstoja izjeme notranjega delovanja organa, pa ugotavlja, da Slovenski filmski center zgolj na splošno zatrjuje, da bi razkritje informacij lahko povzročilo škodo pri promociji in distribuciji projekta, kar v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem pri izkazovanju motenj pri delovanju oziroma dejavnosti organa, ne zadosti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«. Takšno stališče zavzema tudi Upravno sodišče RS v svojih sodbah (št. I U 1857/2012-12 z dne 9. 10. 2013 in št. I U 1176/2010-13 z dne 30. 11. 2011). Pri tej izjemi je namreč škodni test zelo strog, saj mora razkritje dokumenta, ne samo ogroziti varovane pravne dobrine, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Po mnenju IP Slovenskemu filmskemu centru s svojimi navedbami ni uspelo zadostiti temu standardu. IP je zato ocenil, da Slovenski filmski center in posledično tudi organ, v obravnavanem primeru nista izkazala motnje, ki bi nastala z razkritjem konkretno zahtevanih informacij, prav tako pa tudi sam ni našel nobenih motenj, ki bi lahko resno zamajale delovanje organa. IP je tako ocenil, da zahtevane informacije ne izražajo oziroma izkazujejo takšnih notranjih informacij, katerih razkritje bi resno oviralo nadaljnje delo Slovenskega filmskega centra ali organa oziroma povzročilo motnje pri delovanju organa.
 
V zahtevanih informacijah so navedene tudi osebe z imenom in priimkom, ki so v povezavi z ostalimi informacijami določljive. IP pri tem pojasnjuje, da ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Varstvo po ZVOP-1 in posebnih predpisih tako uživajo le tisti osebni podatki, ki jih lahko opredelimo kot t.i. varovane osebne podatke. V obravnavanem primeru ne gre za varovane osebne podatke, saj so osebe na zahtevanem dokumentu navedene v okviru svoje funkcije, ki so povezane z njihovim delovnim razmerjem ali opravljanjem javne funkcije. Ti osebni podatki so tako, na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosto dostopni.

IP je glede navedb prosilca, da je organ dolžan povrniti vse pritožbene stroške prosilca, ugotovil, da je zahteva prosilca za povrnitev stroškov neutemeljena. V skladu s 1. odst. 113. čl. ZUP stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena in da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo. Zato je IP pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Ker iz 3. odstavka 17. člena ZTP izhaja, da se mora podatek oziroma dokument obravnavati kot tajen, tudi če je označen le s stopnjo tajnosti (torej, če je izpolnjen le formalni pogoj), je IP originatorju dokumenta Slovenskemu filmskemu centru naložil, da iz dokumenta št. IDOP 865/14, z dne 22. 4. 2014 umakne stopnjo tajnosti INTERNO ter ga posreduje organu, ta pa ga je v nadaljnjih 8 dneh dolžan v elektronski obliki posredovati prosilcu.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka informacijske pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka