Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 09.09.2016
Naslov: Verbund Hydro Power GMBh - VGP Drava Ptuj d.d.
Številka: 090-205/2016
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Ali gre za delovno področje organa?, Okoljski podatki
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilke za dostop do podatkov o vseh ravneh vodostaja in pripadajočih pretokih, merjenih na prelivnem objektu, ugotovljenih na hidroelektrarnah Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Mariborski otok, ter na jezovih Melje in Markovci, ter do razpoložljivih batimetričnih podatkov za akumulacijske bazene, ki obstajajo glede navedenih hidroelektrarn in/ali jezov, in ki so pripravljeni pod pogoji in ob upoštevanju pravil upravljanja z akumulacijskimi bazeni, vse za obdobje od 5. 11. 2012 (od 00:00:01 h) do 6. 11. 2012 (do 23:59:59 h), ker z njimi ne razpolaga v materializirani obliki. Prosilka je zoper izjavo organa, ki jo je IP štel za odločbo po ZUP, vložila pritožbo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da pritožba prosilke ni utemeljena, ker niso izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja, zato je pritožbo prosilke zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-205/2016/8

Datum: 9. 9. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi družbe VERBUND Hydro Power GmbH, Europlatz 2, 1150 Dunaj, Avstrija, ki jo zastopa Odvetniška družba Andrić o.p. – d.o.o., Slovenska cesta 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilka) z dne 8. 8. 2016, zoper izjavo družbe DRAVA vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.o.o., Žnidaričevo nabrežje 11, 2250 Ptuj (v nadaljevanju: organ) št. SI-2227/2016 z dne 20. 7. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožba prosilke z dne 8. 8. 2016 zoper izjavo družbe DRAVA vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.o.o. št. SI-2227/2016 z dne 20. 7. 2016 se zavrne.
  1. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilka je pri organu z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 6. 6. 2016 zahtevala:

-       podatke o vseh ravneh vodostaja in pripadajočih pretokih, merjenih na prelivnem objektu, ugotovljenih na hidroelektrarnah Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Mariborski otok, ter na jezovih Melje in Markovci;

-       vse razpoložljive batimetrične podatke za akumulacijske bazene, ki obstajajo glede hidroelektrarn in/ali jezov, navedenih v prejšnji alineji, in ki so pripravljeni pod pogoji in ob upoštevanju pravil upravljanja z akumulacijskimi bazeni,

vse za obdobje od 5. 11. 2012 (od 00:00:01 h) do 6. 11. 2012 (do 23:59:59 h), kot jih je organu sporočila družba DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR d.o.o. (v nadaljevanju: DEM d.o.o.), ali kot je morda zanje izvedel na drugačen način. Podatke je zahtevala v elektronski in pisni obliki, ne glede ali so zabeležene v obliki tabel, grafov ali drugih zapisov, posredovane naj bodo s priporočeno pošto, pri čemer naj bodo elektronske informacije shranjene na zgoščenkah.

 

Predmetno zahtevo je organ posredoval v pristojno reševanje Ministrstvu za okolje in prostor, Direkciji RS za vode, Sektorju območja Drave z dopisom št. SI-1765/2016 z dne 10. 6. 2016.

 

Prosilka je po odstopu zahteve zaprosila organ za posredovanje popolne informacije, ali z zahtevanimi informacijami razpolaga, in sicer z dopisom z dne 14. 6. 2016.

 

Organ je v odgovoru št. SI-1986/2016 z dne 24. 6. 2016 (v nadaljevanju: Odgovor) med drugim navedel, da izvaja kot koncesionar po Uredbi o načinu izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda in o koncesijah teh javnih služb obvezno gospodarsko službo na območju porečja reke Drave, in sicer za upravljavca vodne infrastrukture izvaja vzdrževalna in sanacijska dela, v času havarij pa rečna nadzorna služba spremlja stanje vodotokov po upadu visokih vod, saj lahko le tako podajo koncedentu oceno poškodb na vodni infrastrukturi. Navaja še, da je glede pridobljenih podatkov ob izrednih dogodkih obveščen preko izdanih hidroloških opozoril Oddelka za hidrološke prognoze pri Uradu za hidrologijo in stanje okolja Agencije Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju: ARSO). V obdobju od 5. 11. 2012 do 6. 11. 2012 je tako pristopal do javnih informacij na spletni strani družbe DEM d.o.o., javnih sredstev obveščanja in CZ ter prejetih e-opozoril Oddelka za hidrološke prognoze pri Ministrstvu za okolje in prostor.

 

Prosilka je vložila zoper Odgovor pritožbo z dne 6. 7. 2016, s katero je izpodbijala odgovor zavezanke iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov, v kateri navaja, kot sledi. Iz Odgovora izhaja, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, kljub temu pa v zakonitem roku 20 delovnih dni ni izdal odločbe, s katero bi odločil o predmetni zahtevi oziroma sklep, s katerim bi zahtevo zavrgel. Glede na to, da je prosilka posredovala zahtevo 6. 6. 2016, rok po 23. členu ZDIJZ pa je 20 delovnih dni in je tako potekel 5. 7. 2016, kar pomeni, da od tega dneva teče 15-dnevni rok za vložitev pritožbe zaradi molka organa in posledično je pritožba vložena pravočasno. Da je postopanje organa šteti kot molk, prosilka utemeljuje s tem, da dopisov organa z dne 10. 6. 2016 in 24. 6. 2016 ni mogoče šteti kot odločbo, saj je pri izdaji odločbe potrebno upoštevati formalne zahteve po ZUP, kar posledično pomeni, da organ ni upošteval določbe ZDIJZ, ki določa obveznost organa, da izda odločbo, če z zahtevanimi podatki ne razpolaga, ne pa odstop zadeve v reševanje drugemu organu. Prosilka še navaja, da je s predmetno zahtevo zaprosila za posredovanje okoljskih podatkov, za katere je v zvezi z javnostjo potrebno upoštevati relevantne mednarodne konvencije, zakonodajo EU in področno zakonodajo Republike Slovenije. Prosilka pri tem izpostavlja 2. člen Aarhuške konvencije, ki med drugim kot okoljske informacije definira tudi informacijo o stanju elementov voda, ter Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. 1. 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 30/313/EGS. Določbe o prostem dostopu do okoljskih informacij javnega značaja je tako zaslediti v Zakonu o varstvu okolja in ZDIJZ. Iz Odgovora nesporno izhaja, da organ razpolaga z zahtevanimi podatki, in sicer kot koncesionar za izvajanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda in o koncesijah teh javnih služb na območju porečja Drave. Organ je tako zavezan posredovati zahtevane informacije na podlagi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, torej kot izvajalec javne službe. Ob upoštevanju določb 4. člena ZDIJZ in tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (ki napotuje na določbe 13. In 110. člena Zakona o varstvu okolja) gre za absolutno javne okoljske podatke. Dejstvo, da gre za informacije javnega značaja, izhaja tudi iz 30. člena novele ZDIJZ-E.

 

Organ je nato v zvezi s pritožbo prosilke podal izjavo št. SI-2227/2016 z dne 20. 7. 2016 (v nadaljevanju: Izjava), v kateri navaja, da z zahtevanimi podatki ne razpolaga, ker ne gre za objekte v njenem upravljanju, zato naj prosilka zahtevo naslovi na Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Ljubljana, in ARSO.

 

Prosilka je zoper Izjavo vložila pritožbo z dne 8. 8. 2016 iz vseh pritožbenih razlogov, saj je po njenem prepričanju nepravilna in nezakonita, ter navaja, kot sledi. Izjavo je po obliki, strukturi in vsebini mogoče šteti za odločbo po ZUP, zato prosilka iz previdnosti, ne glede na pritožbo zoper molk z dne 6. 7. 2016, vlaga to pritožbo. Iz določb ZDIJZ ne izhaja možnost, da bi organ, če z zahtevanimi podatki razpolaga, zadevo odstopil v reševanje drugemu organu z izdajo zavrnilne odločbe. Zavezanec za dostop do informacij javnega značaja je namreč vsak subjekt, ki z zahtevanimi podatki razpolaga. Prosilka še navaja, da ne drži, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, kar izhaja iz dosedanje ustne in pisne korespondence med prosilko in organom. Prosilka zato dodatno predlaga, da se v okviru odločanja  o pritožbi pozove organ, naj posreduje zahtevane informacije ne glede na to, ali so pridobljene v okviru izvajanja nalog na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe, ali so bile v posledici koncesije posredovane koncesionarju s strani drugih subjektov. V nadaljevanju navaja, da izpodbijane upravne odločbe ni mogoče šteti za nadomestno odločbo po 242. členu ZUP. V primeru, da bi pritožbeni organ štel izpodbijano odločbo za nadomestno, pa prosilka navaja, da jo je potrebno šteti za nepravilno in nezakonito iz razloga absolutne kršitve določb postopka, saj je zaradi skope obrazložitve ni mogoče preizkusiti. Navaja še, da je s predmetno zahtevo zaprosila za posredovanje okoljskih podatkov, za katere je v zvezi z javnostjo potrebno upoštevati relevantne mednarodne konvencije, zakonodajo EU in področno zakonodajo Republike Slovenije. Prosilka pri tem izpostavlja 2. člen Aarhuške konvencije, ki med drugim kot okoljske informacije definira tudi informacijo o stanju elementov voda, ter Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. 1. 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 30/313/EGS. Določbe o prostem dostopu do okoljskih informacij javnega značaja je tako zaslediti v Zakonu o varstvu okolja in ZDIJZ. Iz dopisa organa z dne 24. 6. 2016 nesporno izhaja, da organ razpolaga z zahtevanimi podatki, in sicer kot koncesionar za izvajanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda in o koncesijah teh javnih služb na območju porečja Drave. Organ je tako zavezan posredovati zahtevane informacije na podlagi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, torej kot izvajalec javne službe. Ob upoštevanju določb 4. člena ZDIJZ in tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (ki napotuje na določbe 13. in 110. člena Zakona o varstvu okolja) gre za absolutno javne okoljske podatke. Dejstvo, da gre za informacije javnega značaja, izhaja tudi 30. člena novele ZDIJZ-E.

 

V vlogi z dne 8. 8. 2016 je prosilka med drugim še navedla, da je bilo v okviru korespondence med prosilkinim pooblaščencem in organom v začetku meseca julija s strani direktorja organa zagotovljeno, da bo organ posredoval določen del zaprošenih informacij. Prosilka po potrebi predlaga zaslišanje odvetniškega pripravnika, ki je bil takrat zaposlen pri pooblaščencu prosilke. V nasprotju z navedenim je prosilka namreč prejela zgolj Izjavo. Prosilka tako v celoti vztraja pri svojih navedbah v okviru pritožbe z dne 6. 7. 2016.

 

IP je z dopisoma št. 0902-15/2016/2 z dne 11. 8. 2016 in 0902-15/2016/5 z dne 12. 8. 2016 posredoval organu pritožbo ter ga pozval na ustrezna pojasnila in predložitev dokumentacije.

 

Organ je z dopisom št. SI-2547/2016 z dne 22. 8. 2016 posredoval IP dodatna pojasnila ter priložil kopije Izjave in povratnice, odgovora št. SI-1986/2016 z dne 24. 6. 2016 in elektronskega sporočila, s katerim je bil prosilki posredovan scan odgovora na dopis prosilke z dne 20. 6. 2016, odstopa št. SI-1765/2016 z dne 10. 6. 2016 in poizvednice, Koncesijske pogodbe, Letnega dodatka ter hidroloških opozoril z dne 4. 11. 2012 (ob 23:52 h), 5. 11. 2012 (ob 03:55 h, 05:54 h, 7:34 h, 09:06 h, 10:39 h, 13:07 h, 14:10 h, 19:08 h, 22:19) in 6. 11. 2012 (ob 05:23 h, 09:15 h, 09:19 h in 15:18 h). Organ je z navedenim dopisom ponovno poudaril, da z zahtevanimi podatki ne razpolaga. Odsek reke Drave od meje z Republiko Avstrijo do Melja v Mariboru je v »upravljanju« družbe DEM d.o.o., od jezu Melje do Središča ob Dravi pa je bil v tem času upravljavec Agencija RS za okolje, koncesionar na tem odseku pa organ. Na podlagi te razmejitve upravljanja Drave, se o pretokih reke, ki je v »upravljanju« družbe DEM d.o.o., informira organ preko spletne strani družbe DEM d.o.o. zgolj za pomoč pri upravljanju vodotoka reke Drave dolvodno od jezu Melje, in podatkov ne zbira in ne arhivira. V skladu s posredovanim odgovorom organ v dopisu še dodaja:

-       v času povečanega stanja ogroženosti (5. in 6. 11. 2012) je poskušal organ pristopiti do informacij o pretokih Drave od Dravograda do Formina preko dežurnega dispečerja družbe DEM d.o.o., ki ga je napotil na njihovo javno dostopno spletno stran, in ker so bili ti podatki za organ informativnega značaja, se niso arhivirali;

-       po e-pošti je za potrebe izvajanja koncesijske dejavnosti oziroma nalog gospodarske javne službe urejanja voda na porečju reke Drave prejemal obvestila Ministrstva za okolje in prostor, ARSO, Oddelka za hidrološke prognoze, o hidroloških opozorilih na področju Republike Slovenije, vendar le-ta niso zajemala zahtevanih podatkov;

-       z zahtevanimi batimetričnimi podatki ne razpolaga, saj so ti objekti v lasti oziroma v upravljanju DEM d.o.o..

 

Pritožba prosilke je dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je štel Izjavo zavezanke kot zavrnilno odločbo, izhajajoč iz določbe prvega odstavka 2. člena ZUP, ki določa, da je upravna zadeva odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. V obravnavanem primeru je Izjava nastala pri uveljavljanju pravice dostopa do informacij javnega značaja po določbah ZDIJZ, v skladu s katerimi se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP. Izjava namreč obsega preambulo, izrek, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, podpis uradne osebe in žig organa. Odgovor organa po mnenju IP ni mogoče šteti za odločbo po ZUP, saj gre po oceni IP za pojasnilo organa prosilki.

V zvezi s pritožbo prosilke zaradi molka organa, torej ker organ ni izdal odločbe, ampak posredoval prosilki Odgovor, pa IP navaja, kot sledi. Odgovor organa po mnenju IP ni mogoče šteti za odločbo, izhajajoč iz prej navedene določbe 2. člena ZUP. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je prosilka zoper Odgovor vložila pritožbo, med drugim zaradi molka organa, ki je bila podlaga, da je organ nato podal Izjavo, ki jo IP šteje po vsebini za zavrnilno odločbo organa. Tudi v primeru, če bi pritožbo zaradi molka obravnaval IP, bi IP najprej pozval organ, da v skladu z ZDIJZ omogoči prosilcu dostop do zahtevanih informacij ali izda odločbo in o tem obvesti IP oziroma sporoči razloge, zakaj odločbe ni izdal pravočasno. V primeru, da bi organ po pozivu IP izdal odločbo, zoper katero bi nato prosilec vložil pritožbo, bi IP obravnaval v pritožbenem postopku izpodbijano odločbo, in ne pojasnilo organa. Pri tem IP kot relevantno navaja še, da predstavlja podlago Odgovora in Izjave ista zahteva prosilca.

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločitev organa, s katero ji je bil zavrnjen dostop do zahtevanih dokumentov oziroma podatkov, v celoti.

 

IP je naprej ugotavljal, ali zahtevani podatki predstavljajo informacije javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da iz definicije informacije javnega značaja izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Subjekti, ki so po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevaje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja) je ZDIJZ omejen na subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge, bodisi, da gre za javni sektor v ožjem pomenu (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi) ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava. ZDIJZ za vse te skupine zavezancev uporablja generičen pojem »organ«.

 

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ zavezan po 1. členu ZDIJZ kot izvajalec javne službe. Navedeno izhaja iz javno dostopnih podatkov Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES). Iz podatkov Poslovnega registra tako izhaja, da organ ni pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, iz Registra zavezancev za informacije javnega značaja pa izhaja, da je organ izvajalec javne službe, ki ni javno podjetje ali oseba javnega prava. Ob tem IP še navaja, da ZDIJZ vzpostavlja zakonsko domnevo, da je pravna oseba zavezanec po tem zakonu, če je vpisana v register zavezancev (peti odstavek 3.b člena ZDIJZ).

 

Kot izhaja iz določb 2. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40; v nadaljevanju: ZGJS) se gospodarske javne službe določijo z zakoni s področja energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstva okolja ter z zakoni, ki urejajo druga področja gospodarske infrastrukture. Gospodarske javne službe so republiške ali lokalne in so lahko obvezne ali izbirne, pri čemer se obvezna gospodarska javna služba določi z zakonom (3. člen ZGJS). V skladu s 6. členom ZGJS zagotavlja Republika Slovenija oziroma lokalna skupnost gospodarske javne službe skladno s 7. členom tega zakona med drugim z dajanjem koncesij.

 

Organ izvaja javno službo na področju urejanja voda na območju porečja reke Drave, zato se v obravnavanem primeru upošteva še Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15; v nadaljevanju: ZV-1), ki v drugem odstavku 161. člena določa, da so javne gospodarske službe:

-       obratovanje in vzdrževanje vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin (tretji odstavek 81. člena),

-       obratovanje, vzdrževanje in spremljanje stanja vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda (prvi odstavek 93. člena),

-       izvedba izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda (prvi odstavek 95. člena),

-       izvedba izrednih ukrepov po naravni nesreči zaradi škodljivega delovanja voda (prvi odstavek 96.a člena),

-       vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč (prvi odstavek 98. člena),

-       zagotavljanje vodovarstvenega nadzora (prvi odstavek 177. člena).

Uredba o načinu izvajanja obveznih državnih gospodarskih služb na področju urejanja voda in o koncesijah teh javnih služb (Uradni list RS, št. 109/10, 98/11, 102/12 in 89/14; v nadaljevanju: Uredba) ureja način izvajanja, organizacijo, financiranje in koncesijo za izvajanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda. Uredba določa javne službe v prvem odstavku 4. člena, kot so navedene že v ZV-1. Med drugimi se javna služba izvaja tudi na območju porečja reke Drave (5. točka drugega odstavka 5. člena Uredbe).

 

Kot izhaja s spletne strani (http://www.vgp-drava.si/javne-slube.html?eprivacy=1) organa, ta v okviru javne službe urejanja voda izvaja naloge v zvezi z organiziranjem in vodenjem spremljanja, upravljanja in vzdrževanja vodne infrastrukture in vodnih zemljišč na vodnem območju reke Drave in povodju jadranskih rek z morjem. Dejavnosti javne službe urejanja voda so predvsem:

-       priprava in izdelava potrebnih strokovnih podlag in tehnične dokumentacije;

-       upravljanje z vodno infrastrukturo s spremljanjem stanja vodne infrastrukture in obratovanje z zapornicami na jezovih;

-       izvajanje ukrepov na vodni infrastrukturi v času povečane ogroženosti in naravnih nesreč;

-       izvajanje ukrepov na vodnih, priobalnih in drugih zemljiščih ter vodni infrastrukturi, s katerimi se prepreči povečanje posledic škodljivega delovanja voda;

-       zagotavljanje celodnevne dežurne službe;

-       povečan nadzor nad vodno infrastrukturo in na vodovarstvenih območjih;

-       odstranjevanje plavja ter omogočanje pretočnosti struge tekočih voda;

-       izvajanje začasnih ukrepov (postavitev obrambnih nasipov, nasutij, prebojev);

-       spremljanje nenadnega onesnaženja voda.

 

Naloge javne službe varstva voda pa so predvsem čiščenje in preprečevanje onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč v primeru izrednega onesnaženja zaradi naravne ali druge nesreče. Služba varstva voda deluje na podlagi koncesijske pogodbe o opravljanju nekaterih nalog obveznih državnih gospodarskih javnih služb čiščenja gladine celinskih voda ter preprečevanja onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč celinskih voda v primeru izrednega onesnaženja  zaradi naravne ali druge nesreče. Službo varstva voda izvaja na celotnem območju republike Slovenije. Dejavnosti službe varstva voda so predvsem:

-       spremljanje nenadnih onesnaženj celinskih voda;

-       izvajanje dežurstva zaradi zagotovitve stalne pripravljenosti ob nenadnih in izrednih onesnaženjih celinskih voda;

-       izdelava sanacijskih programov in programov čiščenja celinskih voda;

-       izvajanje ukrepov čiščenja gladine celinskih voda, preprečevanje onesnaževanja vodnih in priobalnih zemljišč ter izvajanje ukrepov odprave posledic v primeru nenadnih in izrednih onesnaženj zaradi naravnih in drugih nesreč;

zbiranje, evidentiranje in hranjenje dokumentacije o nenadnih in izrednih onesnaženjih celinskih voda in redno poročanje.

 

 

Naloge, ki jih izvaja organ v okviru gospodarske javne službe, so opredeljene v koncesijski pogodbi za območje porečja reke Drave, ki jo je organ posredoval IP in je IP vanjo tudi vpogledal, s tem da so na navedeni spletni strani organa navedene te naloge konkretneje (veljajo tudi za povodje jadranskih rek z morjem, ki pa ni predmet obravnavanega primera). Organ opravlja za potrebe javne službe tudi gradbene storitve.

 

Organ je torej nedvomno zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja na področju opravljanja gospodarske javne službe, za izvajalce javnih gospodarskih služb pa je značilno, da so lahko zavezani za dostop do informacij javnega značaja samo v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javnopravnih nalog, ne pa tudi z ostalimi dejavnostmi, ki nimajo povezave z izvajanjem teh nalog. Organ v okviru zasebnopravne, tržne dejavnosti, ni zavezan za posredovanje informacij javnega značaja zato, ker v tržni sferi podvrženem delu dejavnosti informacije javnega značaja pojmovno ne morejo nastati. Informacije javnega značaja namreč lahko nastajajo samo v delu dejavnosti izvajalca javne službe, torej ko gre za izvajanje javnopravnih nalog, to pa ne morejo biti tiste, ki izvirajo iz zasebne dejavnosti načeloma zavezanega subjekta. To izhaja iz namena ZDIJZ, ki je v zagotavljanju izvajanja nadzora nad subjekti, ki delujejo v javnem interesu, oziroma, ki opravljajo javnopravne naloge.

 

Izhajajoč iz navedenih nalog organa na področju izvajanja javne službe in predložene koncesijske pogodbe je IP ugotovil, da nima razloga dvomiti v navedbe organa, ko le-ta navaja, da so bili za organ podatki o pretoku Drave od Dravograda do Formina v času povečanega stanja ogroženosti 5. in 6. 11. 2012 le informativnega značaja in jih zato niso arhivirali, in da z batimetričnimi podatki ne razpolaga. Po navedbah organa je le-ta pristopal do podatkov o pretokih na spletni strani družbe DEM d.o.o., hidrološka opozorila Oddelka za hidrološke prognoze pri Agenciji Republike Slovenije za okolje pa je prejel za potrebe izvajanja koncesijske dejavnosti, vendar ta opozorila ne zajemajo zahtevanih podatkov, kar je ugotovil tudi IP z vpogledom v posredovana hidrološka opozorila. IP je ugotovil tudi, da je vsebina teh hidroloških opozoril za pretok Drave 5. in 6. 11. 2012 navedena v Hidrološkem poročilu ARSO o poplavah v dneh med 4. in 6. novembrom 2012 z dne 13. 11. 2012 ter v Poročilu ARSO o monitoringu za leto 2012, ki sta objavljena na spletni strani ARSO.

 

IP je tako ugotovil, da organ za potrebe izvajanja gospodarske javne službe ne potrebuje podatkov o vseh ravneh vodostaja in pripadajočih pretokih na hidroelektrarnah Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Mariborski otok, ter na jezovih Melje in Markovci, in tudi ne potrebuje batimetričnih podatkov za akumulacijske bazene, ki obstajajo glede navedenih hidroelektrarn in/ali jezov in so pripravljeni pod pogoji in ob upoštevanju pravil upravljanja z akumulacijskimi bazeni. Naloge organa se namreč nanašajo na obratovanje, vzdrževanje in spremljanje stanja vodne infrastrukture, izvedbo izrednih ukrepov v času povečane ogroženosti ter vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč, in iz take opredelitve nalog ne izhaja, da bi organ za izvajanje teh nalog moral razpolagati z zahtevanimi podatki, torej da bi bili ti podatki nujno potrebni za samo izvajanje nalog javne službe.

 

Prav tako je IP ugotovil, da organ z zahtevanimi podatki ne razpolaga. IP nima nobenega razloga dvomiti v navedbe organa, izhajajoč iz prej navedenega, pa tudi iz pojasnil organa in posredovane dokumentacije, ki jo je organ posredoval IP v dodatno utemeljitev svojih navedb. Kot je IP poudaril v svojih odločbah že večkrat, pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje podatke, s katerimi ne razpolaga v materializirani obliki.

 

IP je torej ugotovil, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja, zato je zahtevo prosilke zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Ker nisi izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja, se IP posebej ne opredeljuje do pritožbenih navedb, da zahtevani podatki predstavljajo okoljske podatke.

 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka