Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 08.08.2016
Naslov: Verbund Hydro Power GMBh - Dravske elektrarne Maribor d.o.o.
Številka: 0902-10/2016
Kategorija: Ali je organ zavezanec?, Ali gre za inf. javnega značaja?, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Zavrnjeno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

Zavezanka je zavrnila prosilki dostop do zahtevanih dokumentov oziroma podatkov, in sicer do Pravilnika o ukrepanju pri visokih vodah in nevarnosti rušenja pregrad, kot je bil v veljavi v obdobju od 1. 11. 2012 do 7. 11. 2012, o vseh ravneh vodostaja in pripadajočih pretokih od 5. 11. 2012 (od 00:00:01 h) do 6. 11. 2012 (do 23:59:59 h) na hidroelektrarnah Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala in Mariborski otok, ter na jezovih Melje in Markovci, ter do razpoložljivih batimetričnih podatkov od 5. 11. 2012 (od 00:00:01 h) do 6. 11. 2012 (do 23:59:59 h) za akumulacijske bazene, ki obstajajo glede hidroelektrarn in/ali jezov, ki so pripravljeni pod pogoji in ob upoštevanju pravil upravljanja z akumulacijskimi bazeni. Po mnenju zavezanke prosilka ne zahteva informacij, ki bi imele značaj »informacije javnega značaja«, ki jo je dolžan posredovati subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Prosilka je zoper odločitev zavezanke vložila pritožbo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilka ne zahteva dokumentov oziroma podatkov, ki bi predstavljali informacije javnega značaja poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, zato je pritožbo prosilke zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 0902-10/2016/4

Datum: 8. 8. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi družbe VERBUND Hydro Power GmbH, Europlatz 2, 1150 Dunaj, Avstrija, ki jo zastopa Odvetniška družba Andrić o.p. – d.o.o., Slovenska cesta 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilka) z dne 19. 5. 2016, zoper odločitev družbe DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR d.o.o., Obrežna ulica 170, 2000 Maribor (v nadaljevanju: zavezanka), brez številke in datuma, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožba prosilke z dne 19. 5. 2016 zoper odločitev družbe DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR, d.o.o., se zavrne.
  1. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilka je z zahtevo z dne 25. 3. 2016 od zavezanke v pisni obliki zahtevala naslednje dokumente:

-       Pravilnik o ukrepanju pri visokih vodah in nevarnosti rušenja pregrad, kot je bil v veljavi v obdobju od 1. 11. 2012 do 7. 11. 2012;

-       podatke o vseh ravneh vodostaja in pripadajočih pretokih, merjenih na prelivnem objektu, ugotovljenih na hidroelektrarnah Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Mariborski otok, ter na jezovih Melje in Markovci, za obdobje od 5. 11. 2012 (od 00:00:01 h) do 6. 11. 2012 (do 23:59:59 h);

-       vse razpoložljive batimetrične podatke za akumulacijske bazene, ki obstajajo glede hidroelektrarn in/ali jezov, navedenih v prejšnji alineji, in ki so pripravljeni pod pogoji in ob upoštevanju pravil upravljanja z akumulacijskimi bazeni od 5. 11. 2012 (od 00:00:01 h) do 6. 11. 2012 (do 23:59:59 h).

 

Zavezanka je predmetno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrnila kot neutemeljeno. Navaja, da je kot hčerinska družba v 100% lasti Holdinga Slovenske elektrarne d.o.o. zavezanka za posredovanje informacij javnega značaja in je torej kot subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dolžna posredovati informacije javnega značaja, ki so navedene v členu 4.a ZDIJZ. Upoštevajoč te določbe po mnenju zavezanke prosilka ne zahteva informacij, ki bi imele značaj »informacije javnega značaja«, ki jo je dolžan posredovati subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ampak za podatke, ki so zasebni (interni) podatki zavezanke in kot takšni niso in ne morejo biti dostopni širši javnosti ter zaradi tega do njih vpogled vanje ni upravičen.

 

Prosilka je zoper navedeno odločitev vložila pritožbo iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov ter predlaga, da pristojni organ pritožbi ugodi in odločbo razveljavi. Pritožbi je priložila projektno nalogo “Izdelava strokovnega mnenja, ki bo v pomoč pri dokazovanju krivde družbe Verbund GmbH” in povabilo ponudnikom k oddaji ponudbe za javno naročilo s prej navedenim naslovom. Prosilka kot primarno izpostavlja dejstvo, da je s predmetno zahtevo zaprosila za posredovanje okoljskih podatkov, za katere je v zvezi z javnostjo tovrstnih podatkov potrebno upoštevati relevantne mednarodne konvencije, zakonodajo EU in področno zakonodajo RS. Prosilka pri tem izpostavlja 2. člen Aarhuške konvencije, ki med drugim kot okoljske informacije definira tudi informacijo o stanju elementov voda, ter Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. 1. 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 30/313/EGS. Prosilka sicer navaja:

1)     Dostop do informacij javnega značaja na podlagi 1. točke prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ

Zaprošene informacije v zvezi s pretokom in ravnjo vodostaja reke Drave v kritičnem obdobju je po prepričanju prosilke potrebno subsimirati kot informacije, ki jih zavezanka pridobiva in zagotavlja na podlagi sklenjenega pravnega posla, pri čemer se ta neposredno nanaša na razpolaganje in upravljanje s stvarnim premoženjem zavezanke. Hidroelektrarne so namreč v lasti in upravljanju zavezanke, pri čemer je zavezanki upravljanje le-teh omogočeno oziroma dovoljeno na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe, torej je informacija posledica pravnega posla, zato je potrebno ob širši razlagi pojma dostopa v okoljskih zadevah prav tako široko razlagati določilo 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ.

2)     Dostop do informacij javnega značaja na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ

Uredba o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije (v nadaljevanju: Uredba) ter na podlagi tega sklenjene koncesijske pogodbe nedvomno predstavljata pravni posel iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, pri čemer omenjeni pravni posel predstavlja podlago za poslovanje oziroma delovanje zavezanke, ki v okviru izvajanja gospodarske dejavnosti pridobivanja električne energije skrbi za nemoteno delovanje hidroelektrarn. Pri tem je zavezana k spoštovanju kogentnih okoljskih predpisov ter izvajanju monitoringa, ki ga za potrebe varstva okolja določa Zakon o varstvu okolja (v nadaljevanju: ZVO-1), skladno s tem pa se na objektih, s katerimi upravlja zavezanka, opravljajo meritve. Na podlagi teh zavezanka pridobiva podatke o stanju vodostaja in pretoka reke Drave, in te podatke zahteva prosilka. Gre torej za okoljske podatke, za katere velja, da so javno dostopni ob ugotovljenem prevladujočem interesu javnosti, ki je v konkretnem primeru podan na podlagi dejstva kvalificirane absolutne javnosti okoljskih podatkov, ki izhaja iz določb 13. in 110. člena ZVO-1 ter tudi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Navaja še, da je zavezanka kot imetnica vodne pravice na podlagi Uredbe, na podlagi določb ZVO-1 in Zakona o vodah, dolžna spoštovati tudi Pravilnik o določitvi vodne infrastrukture, Pravilnik o vrstah in obsegu nalog gospodarske javne službe in Uredbo o vrstah in obsegu nalog obveznih državnih gospodarskih služb urejanja voda.

3)     Dostop do informacij javnega značaja na podlagi določb 4. člena ZDIJZ

Upoštevaje zgoraj navedene predpise ter ob upoštevanju dejstva, da zavezanka opravlja svojo dejavnost na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe, je potrebno po mnenju prosilke šteti zavezanko kot pravno osebo javnega prava, za katero pridejo v poštev določbe 4. člena ZDIJZ, zaradi česar je zavezana za posredovanje informacij javnega značaja že na podlagi določb 1. člena ZDIJZ, za katere je prav tako potrebno upoštevati določbe 6. člena ZDIJZ

 

Zavezanka je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi posredovala v pristojno reševanje IP, z dopisom št. IP-1448/2016 z dne 3. 6. 2016, kateri je priložila dokumente predmetne zadeve. V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilke zavezanka še navaja, kot sledi.

Sklicevanje prosilke na javnost podatkov po 13. členu ZVO1- je neutemeljeno, ker v obravnavanem primeru ne gre za sprejemanje predpisov, politik, programov in načrtov, ki se nanašajo na varstvo okolja. Sklicevanje prosilke na 110. člen ZVO-1 je prav tako neutemeljeno, ker ne zavezuje zavezanke, saj kot koncesionar za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije ni izvajalec javne službe iz 161. člena ZV-1, kot tudi ne upravljavec voda, ampak je zavezanka družba po Zakonu o gospodarskih družbah, ki izvaja pridobitno dejavnost na podlagi podeljene koncesije. Zavezanka ni imetnik koncesije za izvajanje gospodarske javne službe urejanja voda, ampak imetnik vodne pravice po 3. točki prvega odstavka 136. člena ZV-1, ki ji je bila podeljena koncesija za gospodarsko izrabo reke Drave za namen proizvodnje električne energije. Zavezanke ne zavezujejo obveznosti iz Uredbe o vrstah in obsegu nalog obveznih državnih gospodarskih služb urejanja voda in koncesijah teh javnih služb. V danem primeru ne gre za prevladujoč javni interes iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, na katerega se sklicuje prosilka, ampak za izključno zasebni interes prosilke, da bi na ta način pridobila informacije za namen pravde v teku v zvezi s tožbenim zahtevkom zavezanke zoper prosilko. Sklicevanje na tretji odstavek 6. člena ZDIJZ ne vzdrži, saj poleg navedenega v izpodbijani odločitvi in v tem dopisu oziroma odstopu pritožbe, ne gre za podatke, ki jih določata 1. ali 2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Zavezanka je na podlagi dopisa IP z dne 8. 6. 2016 posredovala IP še:

-       Pravilnik o ukrepanju pri visokih vodah in nevarnostih rušenja pregrad s prilogami (Priloga 1: Telefonske številke, Priloga 2: Nivoji zgornje vode elektrarne v odvisnosti od pretoka, Priloga 3: Nivoji in pretoki jezu Melje, Priloga 4: Varnostni nivoji v akumulacijskih bazenih, Priloga 5: Telefonske številke operativnega osebja);

-       urne podatke za posamezne HE (pretok, nivo);

-       poročila o hidrografskih meritvah v akumulacijskih bazenih hidroelektrarn in tabelarične prikaze zaprodanja

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je odločitev zavezanke, brez datuma in številke, v skladu s četrtim odstavkom 26.a člena ZDIJZ obravnaval kot zavrnilno odločbo.

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločitev zavezanke, s katero ji je bil zavrnjen dostop do zahtevanih dokumentov oziroma podatkov, v celoti.

 

1. Ali gre v obravnavanem primeru za informacijo javnega značaja?

 

IP ugotavlja, da je družba DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR, d.o.o., Maribor (v nadaljevanju: DEM d.o.o.), zavezanka po prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ, torej kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, kar med strankama niti ni sporno.

 

IP ob tem še navaja, da je zavezanka vpisana v register zavezancev za informacije javnega značaja, ki ga v skladu z ZDIJZ vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES), in sicer kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava, na podlagi druge alineje prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ. Iz registra tudi izhaja, da je 100% imetnik deleža Republika Slovenija.

 

Glavna dejavnost zavezanke je proizvodnja elektrike v hidroelektrarnah. Kot izhaja iz prvega odstavka 2. člena Uredbe o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 26/03, 101/03, 88/04, 119/05, 124/06 in 1/08; v nadaljevanju: Uredba) lahko koncesionar rabi reko Dravo izključno za proizvodnjo električne energije, ki jo koncesionar izkorišča v verigi hidroelektrarn na Dravi. Verigo elektrarn na reki Dravi sestavljajo hidroelektrarne Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Mariborski otok, Zlatoličje in Formin (drugi odstavek 1. člena Uredbe).

 

Z vpogledom v določbe Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15; v nadaljevanju: ZV-1) je IP nadalje ugotovil, da navedeni zakon določa oziroma ureja izvajanje javne službe in koncesijo. Kot izhaja iz 3. točke prvega odstavka 136. člena ZV-1, je treba za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah z instalirano močjo, enako ali večjo od 10 MW, pridobiti koncesijo, in kot že navedeno, podrobneje je ta koncesija urejena s prej navedeno uredbo.

 

IP je tako ugotovil, da ima zavezanka za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah koncesijo in da ne gre za izvajanje gospodarske javne službe, kot to navaja prosilka. V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40) se gospodarske javne službe določijo z zakoni s področja energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstva okolja ter z zakoni, ki urejajo druga področja gospodarske infrastrukture, v obravnavanem primeru pa ZV-1 ne določa proizvodnje električne energije v hidroelektrarnah kot izvajanje gospodarske javne službe. Zavezanka je torej po ZDIJZ zavezana za posredovanje informacij javnega značaja le po 1.a členu ZDIJZ in ni zavezana kot organ po 1. členu ZDIJZ v delu izvajanja javne službe.

 

V obravnavanem primeru nadalje ni sporno, da zahtevani dokumenti izvirajo iz delovnega področja zavezanke in da zavezanka z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki. Slednje je IP ugotovil tudi sam, in sicer z vpogledom v zahtevane dokumente, ki mu jih je posredovala zavezanka. Sporno med strankama je, ali zahtevani podatki predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, torej ali so zahtevani podatki informacije javnega značaja, ki jih je zavezanka kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dolžna posredovati prosilki.

 

Informacija javnega značaja v primeru poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je na podlagi določb prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ:

- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.”.

 

Določba 4. člena ZDIJZ tako določa »informacije javnega značaja« na splošno, določbe 4.a člena ZDIJZ pa definirajo ta pojem za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, kamor sodi tudi zavezanka, precej ožje.

 

Kot že navedeno, je zavezanka posredovala IP zahtevani pravilnik, urne podatke za posamezne HE ter poročila o hidrografskih meritvah v akumulacijskih bazenih in tabelarični prikaze zaprodanja. IP je z vpogledom v posredovano listinsko dokumentacijo ugotovil, da posredovani podatki ne predstavljajo informacij po prvem odstavku 4.a člena ZDIJZ, kar pomeni, da ne predstavljajo informacij, ki jih zavezanka pridobiva in zagotavlja na podlagi sklenjenega pravnega posla, ki se neposredno nanaša na razpolaganje in upravljanje s stvarnim premoženjem zavezanke, kot to navaja prosilka.

 

Kot izhaja iz Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-C (v nadaljevanju: Predlog zakona), katerega besedilo je določila Vlada Republike Slovenije na 27. redni seji 3. 10. 2013, pomenijo termini, ki se nanašajo na ravnanja s stvarnim premoženjem (pridobivanje, upravljanje in razpolaganje) smiselno enako kot so opredeljeni v Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I, 14/15 – ZUUJFO in 76/15; v nadaljevanju: ZSPDSLS). Stvarno premoženje so nepremičnine in premičnine (prva točka 3. člena ZSPDSLS). Pridobivanje in razpolaganje stvarnega premoženja pomenita prenos lastninske pravice, pri čemer razpolaganje s stvarnim premoženjem pomeni vsak prenos lastninske pravice na drugo pravno ali fizično osebo, zlasti pa to pomeni prodajo, odsvojitev na podlagi menjave ali drug način odplačne ali neodplačne odsvojitve ter vlaganje stvarnih vložkov v pravne osebe zasebnega in javnega prava (tretja in četrta točka 3. člena ZSPDSLS). Upravljanje stvarnega premoženja pomeni zlasti skrb za pravno in dejansko urejenost; investicijsko vzdrževanje; pripravo, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa; oddajanje v najem; obremenjevanje s stvarnimi pravicami; dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno (peta točka 3. člena ZSPDSLS). Gre torej za posle, ki se nanašajo na premoženje poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, v obravnavanem primeru pa takšna situacija ni podana.

 

Upoštevaje navedeno v obravnavanem primeru zahtevani podatki nedvomno ne predstavljajo informacij iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta, saj gre za podatke o vodi kot delu okolja, konkretno o vodostaju, hidrografskih profilih v akumulacijskih bazenih hidroelektrarn in zaprodanju ter pravila o ukrepanju pri visokih vodah in nevarnosti.

 

Prav tako zahtevane informacije niso informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Zakonska določba namreč obsega, pod pravnimi posli v zvezi z izdatki, predvsem posle v zvezi z izdatki za investicije, materialne stroške, svetovalne storitve in izrecno naštete primere pogodb. V obravnavanem primeru oziroma glede zahtevanih podatkov tako ne gre za podatke v zvezi z izdatki za pravne posle, ki jih zajema prva alineja 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ. Kot že navedeno, gre za podatke o vodi kot delu okolja, konkretno o vodostaju, hidrografskih profilih v akumulacijskih bazenih hidroelektrarn in zaprodanju ter pravila o ukrepanju pri visokih vodah in nevarnosti, in torej ne za informacije po 2. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ.

 

Ker se prosilka v pritožbi med drugim sklicuje tudi na drugi odstavek 4.a člena ZDIJZ, se IP v nadaljevanju opredeljuje tudi do te navedbe.

 

Informacija javnega značaja poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je namreč tudi informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona (drugi odstavek 4.a člena ZDIJZ).

 

IP ugotavlja, da se test interesa javnosti presoja v vsakem posameznem primeru posebej. Za izvedbo tega testa v obravnavanem primeru bi morali biti izpolnjeni naslednji pogoji kumulativno, in sicer:

-       zahtevane informacije bi morale nastati na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ oziroma bi morale biti z njimi neposredno povezane,

-       prosilka se mora v zahtevi sklicevati na prevladujoč javni interes,

-       obstoj ene od izjem, ki ni absolutna in omejuje dostop do zahtevane informacije in

-       izražen mora biti t.i. javni interes za razkritje informacije.

 

Če bi bile izpolnjene vse te predpostavke, bi bilo mogoče tehtati med zavarovano dobrino in pravico javnosti vedeti. Ker pa je v obravnavanem primeru očitno, da ne gre za podatke, ki bi nastali na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ oziroma bi bili z njimi neposredno povezani, sklicevanju prosilke na javni interes ni mogoče pritrditi že iz tega razloga. Za postopanje po drugem odstavku 4. a člena ZDIJZ namreč v obravnavanem primeru ni izpolnjena že prva predpostavka.

 

IP nadalje tudi ugotavlja, da se prosilka sicer sklicuje na javni interes, vendar pa tega v pritožbi ni konkretno izkazala. Ni namreč pojasnila, zakaj je razkritje zahtevanih informacij v splošnem, javnem interesu in s čim bi prispevalo k bolj transparentni razpravi o pomembni družbeni temi, ki se nanaša na širši krog ljudi. Pojem »javni interes« je sicer pravno nedoločen pojem, ki se ugotavlja v vsakem posameznem primeru. Gre za vprašanje, ali so podane okoliščine, zaradi katerih je razkritje zahtevane informacije v interesu širše skupnosti in ne samo prosilca, ki informacije zahteva. Okoliščine, ko so zahtevane informacije v javnem interesu, so npr. okoliščine, ko bi zahtevana informacija lahko pomembno vplivala na npr. javno varnost, javno zdravje, porabo javnega denarja, na razjasnitev vprašanj, ki so pomembna za širšo javno razpravo, vprašanj, ki lahko imajo neposredne finančne posledice za državo ali lokalno skupnost in podobno. IP ugotavlja, da že iz navedb same prosilke izhaja, da gre v obravnavanem primeru za izrazit interes prosilke v zvezi s konkretnim sodnim postopkom, ki teče zoper njo. Okoliščine, da je treba postopati po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ, tako tudi iz tega razloga niso podane.

 

V zvezi z navedbo prosilke, da je treba šteti zavezanko tudi kot pravno osebo javnega prava, zaradi česar je potrebno upoštevati tudi določbe 6. člena ZDIJZ, pa IP ponovno navaja, da je zavezanka dolžna posredovati informacije na podlagi 1.a člena ZDIJZ in ne 1. člena ZDIJZ, torej ni zavezana k posredovanju informacij kot organ, ampak kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Navedeno, kot je IP že pojasnil zgoraj, izhaja tudi iz vpogleda v Register zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja, ki ga na podlagi 3.b člena ZDIJZ vodi AJPES (glej: https://www.ajpes.si/RZIJZ/).

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je odločitev zavezanke pravilna, zato je pritožbo zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka