Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 06.09.2016
Naslov: Verbund Hydro Power GMBh - ARSO
Številka: 090-120/2016/10
Kategorija: Poslovna skrivnost, Okoljski podatki
Status: Zavrnjeno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

Prosilka je predlagala IP izdajo dopolnilne odločbe, in sicer glede podatkov o vodostaju reke Drave. IP je, izhajajoč iz odločbe organa in podatkov, ki mu jih je posredoval organ, sklepal, da posredovani podatki v celoti predstavljajo podatke, ki jih zahteva prosilka pod prvo alinejo zahteve. Na podlagi predloga prosilke in naknadnih pojasnil organ je IP nato ugotovil, da dejansko ni odločil o zahtevanih podatkih o vodostaju reke Drave, zato je izdal dopolnilno odločbo, s katero je zahtevo prosilke zavrnil, ker organ z zahtevanimi podatki o vodostaju reke Drave ne razpolaga.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-120/2016/10

Datum: 6. 9. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter 220. člena in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi družbe VERBUND Hydro Power GmbH, Europlatz 2, 1150 Dunaj, Avstrija, ki jo zastopa Odvetniška družba Andrić o.p. – d.o.o., Slovenska cesta 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilka) z dne 19. 5. 2016, zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) št. 0900- 21/2016-5 z dne 3. 5. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

DOPOLNILNO ODLOČBO:

 

  1. Pritožba prosilke z dne 19. 5. 2016 zoper odločbo organa št. 0900-21/2016-5 z dne 3. 5. 2016 se v delu, ki se nanaša na podatke o ravneh vodostaja reke Drave od 5. 11. 2012 (od 00:00:01 ure) do 6. 11. 2012 (do 23:59:59 ure) na hidroelektrarnah Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala in Mariborski otok ter na jezovih Melje in Markovci, zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

Obrazložitev:

 

Prosilka je 8. 4. 2016 pri organu vložila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala:

-       podatke o vseh ravneh vodostaja in pripadajočih pretokih, merjenih na prelivnem objektu, ugotovljenih na hidroelektrarnah Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Mariborski otok, ter na jezovih Melje in Markovci;

-       vse razpoložljive batimetrične podatke za akumulacijske bazene, ki obstajajo glede hidroelektrarn in/ali jezov, navedenih v prejšnji alineji, in ki so pripravljeni pod pogoji in ob upoštevanju pravil upravljanja z akumulacijskimi bazeni.

Podatke je zahtevala za obdobje od 5. 11. 2012 (od 00:00:01 ure) do 6. 11. 2012 (do 23:59:59 ure), kot jih je organu sporočila družba DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR d.o.o., Maribor, (v nadaljevanju: DEM d.o.o.), ali kot je zanje izvedel organ na drug način. S podatki se je želela seznaniti v elektronski in pisni obliki, pri čemer je navedla, da naj bodo elektronske informacije shranjene na zgoščenki, priloženi priporočeni pošti.

 

Organ je dne 3. 5. 2016 izdal odločbo št. 0900-21/2016/5 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilke zavrnil. Zahtevo za posredovanje podatkov pod prvo alinejo prejšnjega odstavka je organ zavrnil, ker je ugotovil, da ni pisnega soglasja osebe, ki je podatek dala prostovoljno, v skladu s 110. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16; v nadaljevanju: ZVO-1). Navaja, da je družba DEM d.o.o. posredovala podatke prostovoljno, predvsem za potrebe umerjanja hidroloških modelov, ki jih uporablja upravni organ za izvajanje svojih nalog, družba namreč k temu ni obvezana z nobenim predpisom ali aktom. Ker je organ ocenil, da utegne družba te podatke šteti za poslovno skrivnost, jo je pozval na predložitev stališča in zaprosil za soglasje za posredovanje teh podatkov. Družba mu je odgovorila z dopisom z dne 21. 4. 2016, v katerem navaja, da gre za interne podatke družbe, da med družbo in prosilko poteka pravda zaradi povzročitve škode na objektih družbe v poplavah 2012 ter da ne daje soglasja za posredovanje teh podatkov. Zahtevo za posredovanje batimetričnih podatkov pa je organ zavrnil iz razloga, ker s temi podatki ne razpolaga v materializirani obliki.

 

Prosilka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov ter predlaga, da pristojni organ pritožbi ugodi in odločbo razveljavi. Pritožbi prilaga projektno nalogo “Izdelava strokovnega mnenja, ki bo v pomoč pri dokazovanju krivde družbe Verbund GmbH” in povabilo ponudnikom k oddaji ponudbe za javno naročilo s prej navedenim naslovom. Kot primarno izpostavlja dejstvo, da je s predmetno zahtevo zaprosila za posredovanje okoljskih podatkov, za katere je v zvezi z javnostjo tovrstnih podatkov potrebno upoštevati relevantne mednarodne konvencije, zakonodajo EU in področno zakonodajo RS. Prosilka pri tem izpostavlja 2. člen Aarhuške konvencije, ki med drugim kot okoljske informacije definira tudi informacijo o stanju elementov voda, ter Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. 1. 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 30/313/EGS. Gre torej za okoljske podatke, ki so dostopni po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, zato je sklicevanje na 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ neutemeljeno in nezakonito. Po mnenju prosilke je družba DEM d.o.o. dolžna organu zahtevane informacije posredovati kot izvajalka gospodarske javne službe. V okviru opravljanja dejavnosti se družba ukvarja s proizvajanjem električne energije v porečju reke Drave, vodno pravico za rabo vode pa je pridobila na podlagi Uredbe o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije, skladno s katero je z Republiko Slovenijo sklenila koncesijsko pogodbo; družba je tudi koncesionar za izvajanje obvezne gospodarske javne službe v okviru upravljanja voda v skladu s Pravilnikom o vrstah in obsegu nalog gospodarske javne službe v okviru upravljanja voda in Uredbe o vrstah in obseg nalog obveznih državnih gospodarskih služb urejanja voda in koncesijah teh javnih služb, ki hkrati predstavlja tudi koncesijski akt. Iz 27. člena prej navedene uredbe izvaja, da izvajanje koncesije spremlja organ, zato je koncesionar dolžan organu predložiti vso dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije ter omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi s koncesijo. Družba kot koncesionar je torej dolžna posredovati organu podatke glede vodostaja in pretoka reke Drave na območju, na katerem opravlja gospodarsko javno službo, to je v porečju Drave. Prosilka še navaja, da je družba DEM d.o.o. dolžna organ na podlagi prej navedenega pravilnika obvestiti o nastanku stopnje ogroženosti, vključno s podatki, ki povečano stopnjo ogroženosti utemeljujejo, kot v obravnavanem primeru. Prosilka izpostavlja še 10. člen navedenega pravilnika, ki koncesionarju poleg rednega stanja vodne infrastrukture, jasno in izrecno določa obveznost preverjanja stanja ob in po nastopu visokih vodostajev in povečane dinamike voda. Ne gre torej za situacijo, v kateri bi zaprošeni organ pridobil zahtevane informacije na prostovoljni osnovi. Navaja tudi, da gre za izrazito pristransko postopanje organa z namenom zavarovanja lastnih ekonomskih interesov in interesov RS, saj želi Republika Slovenija odgovornost za nastale poplave v letu 2012 prevaliti na pritožnika. Slednje izhaja tudi iz povabila ponudnikom za javno naročilo z naslovom “Izdelava strokovnega mnenja, ki bo v pomoč pri dokazovanju krivde družbe Verbund GmbH”. Prosilka tako meni, da je izpodbijana odločba v celoti nepravilna in nezakonita, saj je družba DEM d.o.o. v svojstvu izvajalca gospodarske javne službe na področju urejanja voda dožna pridobivati in hraniti zaprošene podatke na podlagi relevantnih določb ZVO-1, ki predstavlja krovni zakon v zvezi z izvajanjem monitoringa stanja voda, obveznost zbiranja podatkov in poročanja le-teh pa je prav tako urejena v zgoraj navedenih podzakonskih predpisih ter koncesijskemu aktu.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 0900-21/2016-7 z dne 26. 5. 2016, poslal v odločanje IP. Priložil je tudi dokumente predmetne zadeve, ki jo vodi pod št. 0900-21/2016, 00701. Organ v zvezi s pritožbenimi navedbami še navaja, da Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15; v nadaljevanju: ZV-1) pozna dve vrsti koncesij, in sicer za posebno rabo naravnega vira (v tem primeru vode) in za izvajanje javne službe, kot ene izmed oblik izvajanja gospodarskih služb iz Zakona o gospodarskih javnih službah. Družba DEM d.o.o. ni imetnik koncesije za izvajanje gospodarske javne službe urejanja voda (koncesija po Uredbi o vrstah in obseg nalog obveznih državnih gospodarskih služb urejanja voda in koncesijah teh javnih služb je bila za porečje Drave podeljena družbi Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d.d.), pač pa je imetnik vodne pravice iz 3. točke prvega odstavka 136. člena ZV-1. Prej navedena uredba in Pravilnik o vrstah in obsegu nalog gospodarske javne službe v okviru upravljanja voda torej ne vežeta družbe DEM d.o.o.. Tudi po Uredbi o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije družba DEM d.o.o. ni dolžna posredovati podatkov, ki mu jih je posredovala. Organ navaja tudi, da ni udeležen v pravdnih postopkih, stranka katerih je prosilka, zato mu ni mogoče očitati ekonomskih interesov, kar je v primeru državnih upravnih organov, ki sicer niso pravne osebe, tudi pojmovno nemogoče. Prav tako mu kot organu v sestavi ministrstva ni mogoče očitati pristranskosti, ker je izvedel postopek nekega javnega naročila z določeno vsebino.

 

Na podlagi poziva IP z dne 16. 6. 2016 je organ posredoval IP podatke o pretoku za hidroelektrarne Dravograd, Fala, Mariborski otok, Ožbalt, Vuhred in Vuzenica ter jezova Markovci in Melje, s katerimi razpolaga v materializirani obliki, in sicer na zgoščenki v formatu .xls. Po navedbah organa je podatke organu posredovala družba DEM d.o.o. v elektronski obliki.

 

O dostopu do zahtevanih podatkov o pretokih na reki Dravi in o razpoložljivih batimetričnih podatkih za akumulacijske bazene, ki jih je prosilka zahtevala s predmetno zahtevo, je IP že odločil z odločbo št. 090-120/2016/4 z dne 8. 8. 2016 (v nadaljevanju: Odločba). V obravnavanem primeru je IP tako v skladu s prvim odstavkom 220. člena ZUP odločil še o delu pritožbe, ki se nanaša na podatke o ravneh vodostaja reke Drave za obdobje od 5. 11. 2012 (od 00:00:01 ure) do 6. 11. 2012 (do 23:59:59 ure) na hidroelektrarnah Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala in Mariborski otok ter na jezovih Melje in Markovci.

 

Prosilka je namreč na IP naslovila predlog za izdajo dopolnilne odločbe z dne 11. 8. 2016 (v nadaljevanju: predlog), v katerem med drugim navaja, da IP ni odločil o vseh spornih vprašanjih, in sicer o zahtevanih podatkih o ravneh vodostaja reke Drave.

 

IP je na podlagi predloga prosilke pozval organ na ustrezno pojasnilo z dopisom št. 090-120/2016/7 z dne 12. 8. 2016. Organ je v dopisu št. 0900-21/2016-15 z dne 18. 8. 2016 navedel, da je do nedoslednosti prišlo že v fazi, ko je odločal o zahtevah prosilke. Ker je bil organ osredotočen na ugotavljanje statusa podatkov, ki jih pridobiva od družbe DEM d.o.o., je spregledal, da od družbe prejema samo podatke o pretokih, ne pa tudi o ravneh vodostaja, in na tej podlagi bi moral zahtevo prosilke v tem delu zavrniti iz razloga, da s podatki ne razpolaga, ne pa iz razloga, zaradi katerega je zavrnil zahtevo za posredovanje podatkov o pretokih. Organ še navaja, da je s tem pri prosilki in IP dejansko povzročil prepričanje, da razpolaga z obema vrstama podatkov, čeprav to ne drži. Organ namreč podatke o ravneh vodostaja na predmetnih lokacijah ne prejema od družbe DEM d.o.o., niti iz drugega vira, ter se opravičuje za nedoslednost in povzročene nejasnosti.

 

Prosilka je v dopisu IP z dne 17. 8. 2016 med drugim navedla, da je IP zahteval od organa dve ločeni kategoriji podatkov (o vodostaju in pretoku), IP pa je upoštevaje nekatere navedbe ARSO napačno štel, da gre morda za isti podatek. Prosilka je namreč od samega začetka zahtevala oba podatka. Iz obrazložitve Odločbe izhaja, da organ z zahtevanimi podatki o vodostaju reke Drave razpolaga, zato dopis IP  št. 090-120/2016/7 z dne 12. 8. 2016 po mnenju prosilke ni utemeljen.

 

IP je, izhajajoč iz odločbe organa št. 0900-21/2016-5 z dne 3. 5. 2016 in podatkov, ki mu jih je posredoval organ, sklepal, da posredovani podatki v celoti predstavljajo podatke, ki jih zahteva prosilka pod prvo alinejo zahteve. Na podlagi predloga prosilke in naknadnih pojasnil organa je IP nato ugotovil, da dejansko ni odločil o zahtevanih podatkih o vodostaju reke Drave v obdobju od 5. 11. 2012 (od 00:00:01 ure) do 6. 11. 2012 (do 23:59:59 ure). Podatki, o katerih je odločil organ v 1.a točki izreka izpodbijane odločbe ter podatki, ki jih je IP prejel od organa, po naknadnih ugotovitvah IP ne predstavljajo vseh zahtevanih podatkov pod prvo alinejo zahteve.

 

Kot že navedeno, predmet presoje te odločbe so torej podatki o ravneh vodostaja reke Drave za obdobje od 5. 11. 2012 (od 00:00:01 h) do 6. 11. 2012 (do 23:59:59 h) na hidroelektrarnah Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala in Mariborski otok ter na jezovih Melje in Markovci.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP je ugotovil, da se prosilka z odločitvijo organa, s katero je zavrnil zahtevo prosilke, ne strinja.

 

IP naprej ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ.

 

 

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da iz definicije informacije javnega značaja izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Iz navedb organa izhaja, da organ z zahtevanimi podatki o vodostaju reke Drave v obdobju od 5. 11. 2012 (od 00:00:01ure) do 6. 11. 2012 (do 23:59:59 h) na hidroelektrarnah Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala in Mariborski otok ter na jezovih Melje in Markovci ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno.

 

IP namreč nima nobenega razloga dvomiti v navedbe organa, da s temi informacijami ne razpolaga v materializirani obliki, kar utemeljuje v nadaljevanju. Organ je IP na poziv št. 090-120/2016/2 z dne 16. 6. 2016 posredoval v postavljenem roku zahtevano dokumentacijo, s katero razpolaga v materializirani obliki, torej podatke o pretoku za hidroelektrarne Dravograd, Fala, Mariborski otok, Ožbalt, Vuhred in Vuzenica ter jezova Markovci in Melje. Prav tako iz druge posredovane spisovne dokumentacije izhaja, da je organ prejel zahtevo 8. 4. 2016, prvi dopis družbi DEM d.o.o., s katerim je organ zaprosil družbo za pojasnilo glede teh podatkov, je organ posredoval družbi 15. 4. 2016, drugi dopis glede soglasja pa nato 19. 4. 2016, iz česar izhaja, da je organ pristopil k reševanju zadeve takoj oziroma v nekaj dneh po prejemu zahteve, saj je družbo zaprosil za pojasnila oziroma soglasje v zvezi s podatki, ki mu jih je posredovala in za katere je ugotovil, da z njimi nedvomno razpolaga. Organ je nato izdal odločbo, zoper katero je prosilka vložila pritožbo, v 15 delovnih dneh od prejema zahteve. Postopanje organa je bilo v obravnavanem primeru po mnenju IP v skladu z načelom ekonomičnosti, kar je eno od temeljnih načel ZUP. Prav tako se je organ na dopis IP z dne 12. 8. 2016 odzval v dveh dneh po prejemu poziva, ustrezno pojasnil zadevo ter se tudi opravičil za nesporazum, ki je nastal v zvezi z zahtevanimi podatki. Te ugotovitve so torej dodaten argument, da IP nima nobenega razloga dvomiti v navedbe organa, da z vsemi zahtevanimi informacijami ne razpolaga v materializirani obliki. Posledično je IP v tem delu pritožbo prosilke zavrnil.

 

IP ob tem navaja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje podatke, s katerimi ne razpolaga v materializirani obliki.

 

IP je iz spisovne dokumentacije ugotovil tudi, da je organ pravilno pozval družbo DEM d.o.o. kot stransko udeleženko k opredelitvi do predmetne zahteve. Družba je organu v odgovoru z dne 21. 4. 2016 navedla, da prosilka zahteva podatke, ki so zasebni (interni) podatki družbe ter kot takšni niso in ne morejo biti dostopni širši javnosti. Prav tako je navedla, da teče med strankama pravda zaradi povzročitve škode na elektroenergetskih objektih družbe, povzročenih v poplavi 5. 11. 2012, in da je zahteva neposredno povezana s to pravdo. Zaradi navedenega družba ni dala soglasja za posredovanje zahtevanih podatkov katerikoli pravni ali fizični osebi. Organ je nato družbo DEM d.o.o. seznanil še z izpodbijano odločbo in odstopom pritožbe IP št. 0900-21/2016-7 z dne 26. 5. 2016.

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je odločitev organa glede podatkov, ki so predmet presoje tega postopka, pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi, zato je pritožbo na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J) oproščena plačila upravne takse.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka