Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 06.09.2016
Naslov: Verbund Hydro Power GMBh - Agencija RS za okolje
Številka: 090-154/2016/10
Kategorija: Okoljski podatki, Poslovna skrivnost, Kršitev postopka
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilka je predlagala IP izdajo dopolnilne odločbe, in sicer glede podatkov o vodostaju reke Drave. IP je, izhajajoč iz odločbe organa in podatkov, ki mu jih je posredoval organ, sklepal, da posredovani podatki v celoti predstavljajo podatke, ki jih zahteva prosilka. Na podlagi predloga prosilke in naknadnih pojasnil organa je IP ugotovil, da dejansko ni odločil o zahtevanih podatkih o vodostaju reke Drave, zato je izdal dopolnilno odločbo, s katero je zahtevo prosilke zavrnil, ker organ z zahtevanimi podatki o vodostaju reke Drave ne razpolaga. V delu, v katerem je organ že odločil o zahtevanih podatkih, pa je IP odločbo organa odpravil, zahtevo in pritožbo prosilke pa zavrgel.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-154/2016/10

Datum:  6. 9. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega6 navedla, da prosilka zahteve namreč odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter 129., 220., tretjega odstavka 248. ter prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi družbe VERBUND Hydro Power GmbH, Europlatz 2, 1150 Dunaj, Avstrija, ki jo zastopa Odvetniška družba Andrić o.p. – d.o.o., Slovenska cesta 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilka) z dne 6. 7. 2016, zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) št. 0900- 34/2016-4 z dne 21. 6. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

DOPOLNILNO ODLOČBO:

 

  1. Odločba Agencije Republike Slovenije za okolje št. 0900- 34/2016-4 z dne 21. 6. 2016 se v delu, ki se nanaša na podatke o vodostaju reke Drave od 5. 11. 2012 do 6. 11. 2012 (od 00:00:01 h do 23:59:59 h) na hidroelektrarnah Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala in Mariborski otok ter jezovih Markovec in Melje, odpravi po uradni dolžnosti. V tem delu se zahteva prosilke z dne 24. 5. 2016 in pritožba prosilke z dne 6. 7. 2016 zavržeta.
  1. Pritožba prosilke z dne 6. 7. 2016 zoper odločbo organa št. 0900-34/2016-4 z dne 21. 6. 2016 se v delu, ki se nanaša na podatke:

- o ravneh vodostaja reke Drave 4. 11. 2012 (od 00:00:01 h do 23:59:59 h)  in 7. 11. 2012 (od 00:00:01 h do 23:59:59 h) na hidroelektrarnah Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala in Mariborski otok ter na jezovih Melje in Markovci;

- o ravneh vodostaja reke Drave v obdobju od 4. 11. 2012 (od 00:00:01 h do 23:59:59 h) do 7. 11. 2012 (od 00:00:01 h do 23:59:59 h) na hidroelektrarni Formin,

zavrne.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

Obrazložitev:

 

Prosilka je od organa z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 24. 5. 2016 zahtevala podatke o vseh ravneh vodostaja in pripadajočih pretokih, merjenih na merilnih mestih, kjer meritve izvaja organ ali kdo drug za njegov račun, in sicer na lokacijah Črneče, HE Dravograd, HE Formin, HE Vuzenica, HE Vuhred, HE Ožbalt, HE Fala, HE Maribor, HE Mariborski otok HE Ormož in HE Ormož-kopališče ter na jezovih Melje in Markovci, vse za obdobje od 4. 11. 2012 (od 00:00:01) do 7. 11. 2012 (do 23:59:59). Podatke je zahtevala v pisni, grafični in tabelarični obliki, s časovno specifikacijo po intervalu ene ure ali po krajših intervalih, toliko natančno, kot je to v podatkovnem smislu objektivno možno.

 

Organ je zahtevo prosilke v pretežnem delu zavrnil z odločbo št. 0900- 34/2016-4 z dne 21. 6. 2016 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), z utemeljitvijo kot sledi.

  1. Po vedenju organa ne obstajajo merilna mesta na lokacijah Vuhred, Vuhred I, Maribor, Ormož in Ormož-kopališče, oziroma če obstajajo, niso del državne mreže delujočih hidroloških postaj. Ker z zahtevanimi podatki organ ne razpolaga v materializirani obliki, ne gre za informacije javnega značaja.
  2. Podatke o vodostaju in/ali pretoku na mestih hidroelektrarn Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Mariborski otok in Formin ter jezovih Markovec in Melje je posredovala družba DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR d.o.o. (v nadaljevanju: DEM d.o.o.) organu prostovoljno, in ker družba v skladu s 110. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16; v nadaljevanju: ZVO-1) ni dala soglasja za posredovanje teh podatkov prosilki, je organ zahtevo za dostop do teh podatkov zavrnil. Družba DEM d.o.o. je namreč v odgovoru organu z dne 15. 6. 2016 navedla, da teče med prosilko in družbo pravda zaradi povzročitve škode na elektroenergetskih objektih družbe, povzročenih v poplavi 5. 11. 2012, zato ne daje soglasja.
  3. Organ je prosilki posredoval podatke o vodostaju in/ali pretoku na merilnem mestu državnega hidrološkega monitoring v Črnečah (pojasnilo o izpadu in zanesljivosti izmerjenih vrednosti ter izmerjeni podatki).

 

Prosilka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo, in sicer v delu, v katerem je organ zavrnil njeno zahtevo za dostop do informacij oziroma podatkov, ki jih je organu posredovala družba DEM d.o.o.. V tem delu izpodbija odločbo organa iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov ter predlaga, da pristojni organ pritožbi ugodi in odločbo razveljavi. Prosilka kot primarno izpostavlja dejstvo, da je s predmetno zahtevo zaprosila za posredovanje okoljskih podatkov, za katere je v zvezi z javnostjo tovrstnih podatkov potrebno upoštevati relevantne mednarodne konvencije, zakonodajo EU in področno zakonodajo RS. Prosilka pri tem izpostavlja 2. člen Aarhuške konvencije, ki med drugim kot okoljske informacije definira tudi informacijo o stanju voda ter Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. 1. 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 30/313/EGS. Skladno z navedenim je mogoče določbe o prostem dostopu do okoljskih informacij zaslediti v ZVO-1 in ZDIJZ, pri čemer je po oceni prosilke prišlo do nepravilne uporabe oziroma napačne razlage določb materialnega prava, kar neposredno vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe. Po mnenju prosilke je družba DEM d.o.o. dolžna kot izvajalka gospodarske javne službe posredovati organu zahtevane informacije. V okviru opravljanja dejavnosti se družba ukvarja s proizvajanjem električne energije v porečju reke Drave, vodno pravico za rabo vode pa je pridobila na podlagi Uredbe o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije, skladno s katero je z Republiko Slovenijo sklenila koncesijsko pogodbo. Družba je tudi koncesionar za izvajanje obvezne gospodarske javne službe v okviru upravljanja voda v skladu s Pravilnikom o vrstah in obsegu nalog gospodarske javne službe v okviru upravljanja voda in Uredbe o vrstah in obseg nalog obveznih državnih gospodarskih služb urejanja voda in koncesijah teh javnih služb, ki hkrati predstavlja tudi koncesijski akt. Iz 27. člena prej navedene uredbe izvaja, da spremljanje izvajanja koncesije opravlja organ, zato je koncesionar dolžan predložiti organu vso dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije ter omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi s koncesijo. Družba kot koncesionar je torej dolžna posredovati organu informacije glede vodostaja in pretoka reke Drave na območju, na katerem opravlja gospodarsko javno službo, to je v porečju Drave. Prosilka še navaja, da je družba DEM d.o.o. dolžna organ, na podlagi prej navedenega pravilnika, obvestiti o nastanku stopnje ogroženosti, vključno s podatki, ki povečano stopnjo ogroženosti utemeljujejo, kot v obravnavanem primeru. Prosilka izpostavlja še 10. člen navedenega pravilnika, ki koncesionarju poleg rednega stanja vodne infrastrukture, jasno in izrecno določa obveznost preverjanja stanja ob in po nastopu visokih vodostajev in povečane dinamike voda. Ne gre torej za situacijo, v kateri bi zaprošeni organ pridobil zahtevane informacije na prostovoljni osnovi. Po mnenju prosilke gre za okoljske podatke, za katere ZDIJZ v tretjem odstavku 6. člena določa, da se dostop do teh podatkov zagotovi, ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena in tudi organ v nadaljevanju izpodbijane odločbe, v nasprotju s prvotnimi navedbami, navaja, da je za okoljske podatke podana absolutna javnost. Navaja še, da ni relevantno, ali se je prosilka odločila vložiti zahtevo neposredno tudi pri družbi DEM d.o.o., prav tako na dolžnost posredovanja podatkov ne vpliva dejstvo teka pravdnega postopka med prosilko in družbo DEM d.o.o.. Navaja tudi, da gre za izrazito pristransko postopanje organa z namenom zavarovanja lastnih ekonomskih interesov in interesov RS, saj želi Republika Slovenija odgovornost za nastale poplave v letu 2012 prevaliti na pritožnika. Slednje izhaja tudi iz povabila ponudnikom za javno naročilo z naslovom “Izdelava strokovnega mnenja, ki bo v pomoč pri dokazovanju krivde družbe Verbund GmbH”.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 0900-34/2016-6 z dne 11. 6. 2016, poslal v odločanje IP. Organ v zvezi s pritožbenimi navedbami še navaja, da Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15; v nadaljevanju: ZV-1) pozna dve vrsti koncesij, in sicer za posebno rabo naravnega vira (v tem primeru vode) in za izvajanje javne službe, kot ene izmed oblik izvajanja gospodarskih javnih služb iz Zakona o gospodarskih javnih službah. Družba DEM d.o.o. ni imetnik koncesije za izvajanje gospodarske javne službe urejanja voda (koncesija po Uredbi o vrstah in obseg nalog obveznih državnih gospodarskih služb urejanja voda in koncesijah teh javnih služb je bila za porečje Drave podeljena družbi Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d.d.), pač pa imetnik vodne pravice iz 3. točke prvega odstavka 136. člena ZV-1. Prej navedena uredba in Pravilnik o vrstah in obsegu nalog gospodarske javne službe v okviru upravljanja voda ne vežeta družbe DEM d.o.o.. Tudi po Uredbi o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije družba DEM d.o.o. ni dolžna posredovati podatkov, ki mu jih je posredovala. Organ navaja tudi, da ni udeležen v pravdnih postopkih, stranka katerih je prosilka, zato mu ni mogoče očitati ekonomskih interesov, kar je v primeru državnih upravnih organov, ki sicer niso pravne osebe, tudi pojmovno nemogoče. Prav tako mu kot organu v sestavi ministrstva ni mogoče očitati pristranskosti, ker je izvedel postopek javnega naročila z določeno vsebino. Organ je IP posredoval tudi dokumente predmetne zadeve, ki jo vodi pod št. 0900-34/2016.

 

Organ je na poziv IP z dne 14. 7. 2016 posredoval podatke o pretoku reke Drave v obdobju od 4. 11. 2012 do 7. 11. 2012, za hidroelektrarne Dravograd, Fala, Mariborski otok, Ožbalt, Vuhred, Formin in Vuzenica ter jezova Markovci in Melje.

 

O dostopu do podatkov o pretokih na reki Dravi, ki jih je prosilka zahtevala s predmetno zahtevo, je IP že odločil z odločbo št. 090-154/2016/4 z dne 8. 8. 2016 (v nadaljevanju: Odločba). V obravnavanem primeru je IP tako v skladu s prvim odstavkom 220. člena ZUP odločil še o delu pritožbe, ki se nanaša na podatke o ravneh vodostaja reke Drave od 4. 11. 2012 do 7. 11. 2012 (od 00:00:01 ure do 23:59:59 ure) na hidroelektrarnah Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Formin in Mariborski otok ter na jezovih Melje in Markovci.

 

Prosilka je namreč na IP naslovila predlog za izdajo dopolnilne odločbe z dne 11. 8. 2016 (v nadaljevanju: predlog), v katerem med drugim navaja, da IP ni odločil o vseh spornih vprašanjih, in sicer o zahtevanih podatkih o ravneh vodostaja reke Drave.

 

IP je na podlagi predloga prosilke pozval organ na ustrezno pojasnilo z dopisom št. 090-154/2016/7 z dne 12. 8. 2016. Organ je v dopisu št. 0900-21/2016-15 z dne 18. 8. 2016 navedel, da je do nedoslednosti prišlo že v fazi, ko je odločal o zahtevah prosilke. Ker je bil organ osredotočen na ugotavljanje statusa podatkov, ki jih pridobiva od družbe DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR d.o.o. (v nadaljevanju: DEM d.o.o.), je spregledal, da od družbe prejema samo podatke o pretokih, ne pa tudi o ravneh vodostaja, in na tej podlagi bi moral zahtevo prosilke v tem delu zavrniti iz razloga, da s podatki ne razpolaga, ne pa iz razloga, zaradi katerega je zavrnil zahtevo za posredovanje podatkov o pretokih. Organ še navaja, da je s tem pri prosilki in IP dejansko povzročil prepričanje, da razpolaga z obema vrstama podatkov, čeprav to ne drži. Organ namreč podatke o ravneh vodostaja na predmetnih lokacijah ne prejema od družbe DEM d.o.o., niti iz drugega vira, ter se opravičuje za nedoslednost in povzročene nejasnosti.

 

Prosilka je v dopisu IP z dne 17. 8. 2016 med drugim navedla, da je IP zahteval od organa dve ločeni kategoriji podatkov (o vodostaju in pretoku), IP pa je upoštevaje nekatere navedbe ARSO napačno štel, da gre morda za isti podatek. Prosilka je namreč od samega začetka zahtevala oba podatka. Iz obrazložitve Odločbe izhaja, da organ z zahtevanimi podatki o vodostaju reke Drave razpolaga, zato dopis IP  št. 090-154/2016/7 z dne 12. 8. 2016 po mnenju prosilke ni utemeljen.

 

IP je, izhajajoč iz odločbe organa št. 0900-34/2016-4 z dne 21. 6. 2016 in podatkov, ki mu jih je posredoval organ, sklepal, da posredovani podatki v celoti predstavljajo podatke, ki jih zahteva prosilka. Na podlagi predloga prosilke in naknadnih pojasnil organ je IP ugotovil, da dejansko ni odločil o podatkih o vodostaju reke Drave 4. 11. 2012 (od 00:00:01 h do 23:59:59 h) in 7. 11. 2012 (od 00:00:01 h do 23:59:59 h) na hidroelektrarnah Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala in Mariborski otok ter na jezovih Melje in Markovci, ter o ravneh vodostaja reke Drave v obdobju od 4. 11. 2012 do 7. 11. 2012 (od 00:00:01 h do 23:59:59 h) na hidroelektrarni Formin. Podatki, ki jih je IP prejel od organa (o pretoku), po naknadnih pojasnilih organa, namreč ne predstavljajo vseh zahtevanih podatkov, torej tudi zahtevanih podatkov o vodostaju reke Drave.

 

Kot že navedeno, predmet presoje te odločbe so torej podatki o ravneh vodostaja reke Drave od 4. 11. 2012 do 7. 11. 2012 (od 00:00:01 do 23:59:59 h) na hidroelektrarnah Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Formin in Mariborski otok ter na jezovih Melje in Markovci.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija, odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP je ugotovil, da se prosilka z odločitvijo organa, s katero je zavrnil zahtevo prosilke, ne strinja.

 

K 1. točki izreka te odločbe:

 

IP je najprej ugotovil, da je organ z odločbo št. 0900-21/2016-5 z dne 3. 5. 2016 že odločil o podatkih o vodostaju reke Drave za obdobje od 5. 11. 2012 do 6. 11. 2012 (od 00:00:01 h do 23:59:59 h) na mestih hidroelektrarn Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala in Mariborski otok ter jezovih Markovec in Melje, torej o podatkih, ki mu jih je posredovala družba DEM d.o.o.. Prosilka je namreč zoper navedeno odločbo organa vložila pritožbo, ki jo vodi IP pod št. 090-120/2016.

 

ZUP v 4. točki prvega odstavka 129. člena določa:

“Če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.”

 

Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločano in tudi odločeno, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. člena ZUP, ki določa, kdaj je potrebno upravni postopek končati s formalno odločbo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. S tem, ko je organ v konkretnem primeru spregledal 129. člen ZUP in z njim povezana dejstva, je njegova odločba napačna. Ker je 129. člen ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru torej podana bistvena kršitev postopka v smislu drugega odstavka 247. člena ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti. Ker je v konkretnem primeru v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, je IP, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, dopolnil postopek z ugotovitvijo relevantnih dejstev. Ob tem se je izkazalo, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje.

 

Ker je torej o prej navedenih podatkih, ki so tudi predmet tega pritožbenega postopka, organ že odločil meritorno z odločbo (res iudicata), je IP v tem delu izpodbijano odločbo organa odpravil po uradni dolžnosti, zahtevo in pritožbo prosilke v tem delu pa zavrgel (1. točka izreka te odločbe).

 

K 2. točki izreka te odločbe:

 

IP naprej ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ.

 

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da iz definicije informacije javnega značaja izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Iz navedb organa z dne 18. 8. 2016 izhaja, da organ z zahtevanimi podatki o ravneh vodostaja reke Drave 4. 11. 2012 (od 00:00:01 do 23:59:59 h) in 7. 11. 2012 (od 00:00:01 do 23:59:59 h) na hidroelektrarnah Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala in Mariborski otok ter na jezovih Melje in Markovci, ter o vodostaju reke Drave v obdobju od 4. 11. 2012 do 7. 11. 2012 (od 00:00:01 do 23:59:59 h) na hidroelektrarni Formin, ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno.

 

IP namreč nima nobenega utemeljenega razloga dvomiti v navedbe organa, da s temi informacijami ne razpolaga v materializirani obliki, kar utemeljuje v nadaljevanju. Organ je IP na poziv št. 090-154/2016/2 z dne 14. 7. 2016 posredoval v postavljenem roku zahtevano dokumentacijo, s katero razpolaga v materializirani obliki, torej podatke o pretoku reke Drave za 4. 11. 2012 (od 00:00:01 do 23:59:59 h) in 7. 11. 2012 (od 00:00:01 do 23:59:59 h) za hidroelektrarne Dravograd, Fala, Mariborski otok, Ožbalt, Vuhred in Vuzenica ter jezova Markovci in Melje, ter o pretoku reke Drave v obdobju od 4. 11. 2012 do 7. 11. 2012 (od 00:00:01 do 23:59:59 h) na hidroelektrarni Formin. Prav tako iz druge posredovane spisovne dokumentacije izhaja, da je organ prejel zahtevo 26. 5. 2016, dopis družbi DEM d.o.o., s katerim je organ zaprosil družbo za pisno opredelitev do predmetne zahteve, je organ posredoval 13. 6. 2016, iz česar izhaja, da je organ pristopil k reševanju zadeve v  razumnem roku. Organ je nato izdal odločbo, zoper katero je prosilka vložila pritožbo, v 18 delovnih dneh od prejema zahteve oziroma v manj kot mesecu dni po prejemu zahteve. Postopanje organa je bilo v obravnavanem primeru po mnenju IP v skladu z načelom ekonomičnosti, kar je eno od temeljnih načel ZUP. Prav tako se je organ na dopis IP z dne 12. 8. 2016 odzval v dveh dneh po prejemu poziva, ustrezno pojasnil zadevo ter se tudi opravičil za nesporazum, ki je nastal v zvezi z zahtevanimi podatki. Te ugotovitve so torej dodaten argument, da IP nima nobenega razloga dvomiti v navedbe organa, da z vsemi zahtevanimi informacijami ne razpolaga v materializirani obliki. Posledično je IP v tem delu pritožbo prosilke zavrnil.

 

IP ob tem navaja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje podatke, s katerimi ne razpolaga v materializirani obliki.

 

IP je iz spisovne dokumentacije ugotovil tudi, da je organ pravilno pozval družbo DEM d.o.o. kot stransko udeleženko k opredelitvi do predmetne zahteve. Družba je v odgovoru z dne 15. 6. 2016 navedla, da teče med strankama pravda zaradi povzročitve škode na elektroenergetskih objektih družbe, povzročenih v poplavi 5. 11. 2012, in da je zahteva neposredno povezana s to pravdo, zato se ne strinja s posredovanjem zahtevanih podatkov katerikoli pravni ali fizični osebi. Organ je nato družbo DEM d.o.o. seznanil še z izpodbijano odločbo in odstopom pritožbe IP št. 0900-34/2016-6 z dne 11. 7. 2016.

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je odločitev organa glede podatkov, ki so predmet presoje tega postopka, pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi, zato je pritožbo na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J) oproščena plačila upravne takse.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka