Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 23.10.2006
Naslov: Več prosilcev zoper Ministrstvo za finance RS
Številka: 021-63/2006/5
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Osebni podatek
Status: Zavrnjeno


Datum: 23.10.06
Šifra: 021-63/2006/5


Informacijski pooblaščenec, po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l.  RS št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l.  RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (UL RS št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo št. 403-5/2006/7, z dne 02.06.2006, Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:


Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

OBRAZLOŽITEV:



Prosilka je dne 08.05.2006 skupaj z ……….. in s podjetjem Zrcalo d.o.o., Motnica 7a, 1236 Trzin (v nadaljevanju prosilci), naslovila na organ zahtevo, v kateri navajajo, da je bilo dne 14.02.2006 v časniku Direkt v pisanju na drugi strani z naslovom: »Trojanski konj Finea«, objavljena naslednja trditev: »Maribor, Ljubljana, 13. februarja – Dokopali smo se do alarmantnega pisma, ki ga je ustanovitelj trzinskega podjetja Zrcalo d.o.o., …… 2. februarja letos poslal ministru za finance dr. Andreju Bajuku …« in objavljena  fotokopija prve strani navedenega pisma. Prosilci nadaljujejo, da objavljene trditve škodujejo njihovi časti in dobremu imenu in so jim povzročile že veliko škode. Trdijo, da so navedbe v navedenem pismu neresnične, zavajajoče in žaljive, prav tako pa tudi v članku v časopisu Direkt z dne 14.02.2006 z naslovom »Trojanski konj Finea NKBM, ubijalski virus za mariborsko gospodarstvo«, ki povzema navedbe iz navedenega pisma. Družba Finea Holding d.o.o., je prav tako prizadeta zaradi zgoraj navedenega pisma in članka v časopisu Direkt z dne 14.02.2006 in je organ že 10.03.2006 pisno zaprosila za posredovanje zgoraj navedenega pisma. Organ je zahtevo Finee Holding d.o.o. z odločbo št. 403-5/2006/3 z dne 19.04.2006, zavrnil z obrazložitvijo: » dokument vsebuje osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Dokument, ki je predmet zahteve, vsebuje dovolj informacij o posameznikih, da jih je mogoče identificirati, tudi če organ ravna tako, da posreduje vlagatelju pismo, v katerih so imena fizičnih oseb prekrita. Glede na to, da organ nima zakonskega pooblastila za obdelavo (tj. posredovanje) osebnih podatkov, ki so navedeni v dokumentu, ne more posredovati zahtevanega dokumenta, saj bi po zakonski dikciji to pomenilo razkritje osebnih podatkov«. V nadaljevanju so prosilci izjavili, da soglašajo, da vsak od njih izve vse osebne podatke, ki so o njih navedeni v spornem pismu, ter da soglašajo in dovoljujejo, da organ vsakemu izmed njih posreduje vse navedbe in osebne podatke, ki so o njih objavljeni v spornem pismu. Prosilec in …….. sta kot direktorja in zakonita zastopnika družbe Finea Holding d.o.o. upravičena do vseh navedb o družbi Finea Holding d.o.o. v spornem pismu, ter soglašata in dovoljujeta, da se vse navedbe o družbi posredujejo tudi ostalim (Zrcalu d.o.o. in  …….). Nadalje prosilci navajajo, da je organ neutemeljeno zavrnil zahtevo Finee Holding d.o.o. za posredovanje zgoraj navedenega pisma, saj je celotno sporno pismo z osebnimi podatki brez pravnega temelja poslalo Novi kreditni banki Maribor d.d. (v nadaljevanju NKBM d.d.), kar dokazuje odgovor predsednika nadzornega sveta NKBM d.d. odvetniku Damjanu Mihevcu, ki je kot pooblaščenec družbe Zrcalo d.o.o. nadzorni svet NKBM d.d. zaprosil za zgoraj navedeno sporno pismo. Zato menijo, da se organ ne more sklicevati na varovanje osebnih podatkov, glede na to, da ni varovalo njihovih osebnih podatkov, ampak je sporno pismo poslalo NKBM d.d. V nadaljevanju zahteve se prosilec in ostali sklicujejo tudi na 7. čl. ZDIJZ, ki ureja delni dostop in ga citira. Ker želijo zaščititi svojo čast in dobro ime, ter dobiti zadoščenje za povzročeno škodo s postopki zoper avtorja zgoraj navedenega pisma pred pristojnimi organi, prosijo organ, da jim:
-    pošlje fotokopijo zgoraj navedenega spornega pisma; v primeru, če organ meni, da je potrebno varovati osebne podatke drugih oseb, ki niso podpisniki zahteve, naj izloči informacije o njih in jih seznani z vsebino preostalega pisma, ki bo vsebovalo vse navedbe, trditve in informacije ter osebne podatke o prosilcu in ostalih, ter o družbi Finea Holding d.o.o., saj je njen direktor eden izmed prosilcev,
-    pošlje »glavo« zgoraj navedenega pisma, to je izpis s podatki o prejemu spornega pisma z elektronskega naslova ........., ki vsebuje vse podatke o pošiljatelju, vključno s podatki o računalniku, s katerega je bilo pismo poslano,
-    sporoči imena uradnih oseb organa, ki so jih morali po 9. čl. ZDIJZ določiti kot pristojne uradne osebe za posredovanje informacij javnega značaja.

Prosilka v svoji pritožbi navaja, da je organ v odločbi št. 403-5/2006/3 z dne 19.04.2006 navedel, da je prejel sporno pismo iz elektronskega naslova ........ in da ta okoliščina ne izkazuje, da je avtor spornega pisma ravno ….., niti, da ga je organu dejansko posredovala omenjena oseba. Prosilci pričakujejo, da jim bo organ posredoval zahtevano »glavo«, saj dejstvo, da je pismo poslala NKBM d.d., kaže, da ga ni obravnaval kot anonimko, ampak kot pismo, katerega pošiljatelja je identificiralo. Prilagajo primer izpiska »glave«, za katerega prosijo.


Organ je dne 02.06.2006 izdal odločbo št. 403-5/2006/7, s katero je zahtevi prosilcev delno ugodil, tako da jim je posredoval preslikavo pisma, ki je predmet zahteve navedenih oseb z dne 04.05.2006 in se vodi pod evidenčno številko 403-5/2006/1, in sicer, tako, da je posredoval samo tisti del pisma, ki ne pomeni razkritja osebnih podatkov oseb, ki za to niso dale dovoljenja. Zavrnil pa je zahtevo prosilcev v delu, v katerem so zahtevali izpis s podatki o prejemu pisma z elektronskega naslova ..........., ki vsebuje vse podatke o pošiljatelju, vključno s podatki o računalniku, s katerega je bilo pismo poslano.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma povzel zahtevo prosilcev, nato pa navedel, da dokument, ki je predmet zahteve, vsebuje osebne podatke in bi njihovo razkritje pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Dokument, ki je predmet zahteve, vsebuje dovolj informacij o posameznikih, da jih je mogoče identificirati, tudi če organ ravna tako, da posreduje prosilcu pismo, v katerem so imena fizičnih oseb prekrita. Informacije so namreč v dokumentu podane na način, da je mogoče posameznika identificirati, saj so te osebe opisane tako, da je njihova družbena identiteta določljiva brez nesorazmernega napora, s tem pa so posledično določljive fizične osebe kot take. Dokument, ki je predmet zahteve, nedvomno vsebuje osebne podatke več posameznikov, njihovo razkritje brez soglasja pa bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Iz vloge prosilcev izhaja, da so prosilci ………….. in podjetje Zrcalo d.o.o., Motnica 7a, 1236 Trzin podali soglasje, da se razkrijejo njihovi osebni podatki vsakemu izmed njih pri posredovanju dokumenta. Ker je podano soglasje prosilcev, da se jim dokument posreduje v delu, ki se nanaša na osebne podatke prosilcev, organ lahko posreduje dokument, ne da bi razkril osebne podatke ostalih fizičnih oseb, tako da bi to pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom. Zato na podlagi takšne vloge organ posreduje dokument, iz katerega so razvidni osebni podatki in okoliščine, ki se nanašajo na fizične osebe, ki so dale soglasje k zahtevi za dostop do informacije javnega značaja. Vendar pa je organ v skladu s 7. čl. ZDIJZ prosilcem omogočil le delni dostop do zahtevanih informacij in tako izločil informacije o drugih fizičnih osebah, ki soglasja niso podale in bi takšno razkritje pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom. Organ je iz istega razloga izločil katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ki niso podali soglasja in se lahko takšne posameznike identificira z dejavniki, ki so značilni za njegovo družbeno identiteto. Nadalje organ navaja, da je neutemeljena navedba prosilcev, da se organ ne more sklicevati na varstvo osebnih podatkov, ker je predmetni dokument poslal predsedniku nadzornega sveta NKBM d.d., s čimer naj bi kršil določbo 3. odst. 5. čl. ZDIJZ in s tem načelo enakosti pri posredovanju informacij javnega značaja. Organ je namreč ugotovil, da v evidenci prejete pošte ni zahteve NKBM d.d. po dostopu do informacije javnega značaja, niti ni v evidenci izhodne pošte dopisa, s katerim bi predmetno pismo odstopili organom NKBM d.d. Organ je nadalje ugotovil, da tudi iz dopisa predsednika nadzornega sveta NKBM ………. odvetniku Damjanu Mihevcu z dne 08.04.2006 ni mogoče ugotoviti, na katero pismo oz. dokument se pojasnilo nanaša, niti od koga je ….. prejel »skenirano kopijo dokumenta«, niti, da jo je prejel v okviru postopka za dostop do informacij javnega značaja, ki se začne z zahtevo. Upoštevaje, da ni izkazano, da je organ isti dokument v postopku dostopa do informacij javnega značaja posredoval tretji osebi ne glede na varstvo osebnih podatkov, je neutemeljen zaključek prosilca, da je v okviru postopka za dostop do informacij javnega značaja prišlo do kršenja načela enakosti pri posredovanju istega predmetnega dokumenta.

Organ je nadalje zavrnil zahtevo prosilcev, da se posreduje izpis s podatki o prejemu pisma z elektronskega naslova .........., ki vsebuje vse podatke o pošiljatelju, vključno s podatki o računalniku, s katerega je bilo pismo poslano. V skladu s prvim odst. 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumentarnega gradiva in ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugimi organi, ali pridobil od drugih oseb. Organ je zahtevo v tem delu zavrnil iz razloga, ker navedena informacija javnega značaja sploh ne obstaja, saj iz naslova .............., s strani prosilcev zahtevano pismo ni bilo poslano.
V zvezi z zahtevo prosilcev po posredovanju imen uradnih oseb organa, ki so določene kot pristojne uradne osebe za posredovanje informacij javnega značaja, pa je organ v skladu s 5. odst. 6. čl. ZDIJZ prosilcem posredoval napotilo, da se zahtevana informacija nahaja na svetovnem spletu.
   
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka, je prosilka dne 05.07.2006, pri organu vložila pritožbo, s katero jo izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Ob tem navaja, da se pritožuje zoper 2. točko  izreka izpodbijane odločbe, s katero je organ zavrnil dostop do izpisa s podatki o prejemu pisma z elektronskega naslova ..............., ki vsebuje vse podatke o pošiljatelju, vključno s podatki o računalniku, s katerega je bilo pismo poslano. V nadaljevanju prosilka povzema obrazložitev izpodbijane odločbe in zatrjuje, da je odločitev organa v 2. točki izpodbijanega izreka napačna in da je v nasprotju s 1. čl. ZDIJZ in 2. čl. ZDIJZ. Prosilka meni, da je skupaj z drugimi vlagatelji zahtevala od organa informacijo, do katere je upravičena kot prizadeta oseba in da gre za informacijo javnega značaja, saj predstavljajo podatki o tem, s katerega računalnika in s katerega naslova je organ prejel informacijo, predpogoj za uspešno zaščito njenih pravnih koristi in interesov, ter za zaščito njene časti in dobrega imena v sodnih postopkih zoper avtorja oz. pošiljatelja spornega pisma. Iz izpodbijane odločbe se vidi, da organ vodi zadevo pod svojo evidenčno številko 403-5/2006/1, zato prosilka meni, da bi moral imeti pod to številko tudi podatke od koga in na kakšen način je prejel sporno pismo.

Po mnenju prosilke iz odgovora bivšega predsednika nadzornega sveta NKBM d.d. ……. odvetniku Damjanu Mihevcu z dne 08.04.2006 izhaja, da je pismo prejel od organa, saj tudi napotuje odvetnika Mihevca, naj pismo zahteva od organa, na katerega je sporno pismo naslovljeno. Prosilka nadalje navaja, da bi moral organ izvesti notranji nadzor in ugotoviti, ali je kdo iz organa sporno pismo poslal predsedniku nadzornega sveta NKBM d.d., čeprav ga niti predsednik nadzornega sveta NKBM d.d., niti NKBM d.d., nista zahtevala. Prosilka meni, da bi moral organ izvesti notranji nadzor, ali je katera od odgovornih oseb organa kršila ZDIJZ ali zlorabila svoj uradni položaj in sporno pismo posredovala v obravnavo bivšemu predsedniku NKBM d.d., čeprav ga uradno ni zahteval. Nadzorni svet NKBM d.d. je namreč, ravno na osnovi tega spornega pisma, vodil določene aktivnosti (preverjanje domnevnih zlorab notranjih informacij s strani Finea Holding d.o.o. in njenih odgovornih oseb, opravljanje storitev družbe Zrcalo d.o.o. za NKBM d.d., itd.), čeprav prizadete osebe, katerih čast in dobro ime sta s spornim pismom prizadeta, niso imele nobene možnosti pojasniti neresničnosti navedb, ker spornega pisma niso mogle prejeti. Z aktivnostmi nadzornega sveta NKBM d.d. je bila prosilka, tako kot drugi vlagatelji, seznanjena le preko javnih obvestil nadzornega sveta NKBM d.d. Prosilka meni, da nadzorni svet NKBM d.d. spornega pisma ne bi uporabljal kot podlago za svoje aktivnosti in sklepe, če bi šlo za anonimno pismo in če mu ga ne bi odstopila neznana oseba iz organa prav z namenom, da nadzorni svet NKBM d.d. na osnovi tega spornega pisma ukrepa.
Glede na navedeno je prosilka predlagala, da organ pritožbo odstopi Pooblaščencu, ki naj pritožbi ugodi tako, da točko 2 v izreku izpodbijane odločbe odpravi in organu naroči, da je dolžan prosilki in vlagateljem zahteve posredovati zahtevane podatke o elektronskem naslovu, s katerega je bilo poslano sporno pismo organu, in vse druge zahtevane podatke, na osnovi katerih bo možno identificirati avtorja in pošiljatelja spornega pisma.

Organ je prosilčevo pritožbo kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj s celotnim spisom, z dopisom z dne 23.05.2006, št. 403-5/2006/6, na podlagi 1. odstavka 245. čl ZPP, poslal v odločanje Pooblaščencu.

Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja, je Pooblaščenec v prostorih organa opravil ogled in camera dne 19.09.2006.

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Prosilka se je pritožila zoper 2. točko v izreku izpodbijane odločbe, s katero je organ zavrnil dostop do izpisa s podatki o prejemu pisma z elektronskega naslova ..............., ki vsebuje vse podatke o pošiljatelju, vključno s podatki o računalniku, s katerega je bilo pismo poslano, kar pomeni, da je predmet presoje in odločitve v tej zadevi izključno navedeni izpis, v preostalem delu pa je postala izpodbijana odločba dokončna oz. z iztekom roka za pritožbo tudi pravnomočna.
1. Irelevantnost izkazovanja pravnega interesa pri pridobivanju informacij javnega značaja

Ker prosilka svojo pritožbo utemeljuje na izpostavljanju dejstva, da je do zahtevanega dokumenta upravičena kot prizadeta oseba, saj so podatki, ki jih zahteva, predpogoj za uspešno zaščito njenih pravnih koristi, interesov, predpogoj za uspešno zaščito njene časti in dobrega imena v sodnih postopkih, Pooblaščenec najprej pojasnjuje irelevantnost izkazovanja pravnega interesa v pravu dostopa do informacij javnega značaja. Pooblaščenec opozarja, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. čl. ZDIJZ), kar pomeni, da je smisel in pomen ZDIJZ-a prav v njegovi širini in prostem dostopu vseh prosilcev do vseh informacij javnega značaja, brez izkazovanja pravnega interesa ali razkrivanja namena pridobitve informacije. Po tej določbi so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status, položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi 3. odst. 17. čl. ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prosilkin namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje, za rešitev njene pritožbe ni pravno relevanten. Pooblaščenec je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilki. Prosilkin interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni, zato prosilki ni bilo potrebno navajati razlogov, zakaj zahtevani dokument potrebuje, saj je povsem irelevantno, kdo in za kakšen namen od pristojnega organa zahteva določeno informacijo.

2. Pojem informacije javnega značaja in delovno področje organa

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odst. 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, po katerih lahko opredelimo informacijo javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Pooblaščenec poudarja, da je po ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Možno je tudi, da organ informacije ne izdela sam, ampak v sodelovanju s kakšnim drugim organom. Končno ni nujno niti, da je organ, ki je zavezanec po ZDIJZ, sploh kakorkoli sodeloval pri nastanku določene informacije, ampak zadostuje, da je informacijo pridobil od drugih oseb. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149). Pomembno je torej, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti.
V izpodbijani odločbi je organ zahtevo prosilke za posredovanje izpisa s podatki o prejemu pisma z elektronskega naslova ............., ki vsebuje vse podatke o pošiljatelju, vključno s podatki o računalniku, s katerega je bilo pismo poslano, zavrnil iz razloga, ker navedena informacija javnega značaja sploh ne obstaja, saj iz naslova ............., s strani prosilcev zahtevano pismo ni bilo poslano.
Pooblaščenec je zato v obravnavanem primeru najprej ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi trije kriteriji za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ oziroma ali obstaja t. i. kriterij materializirane oblike. Zato je z namenom razjasnitve dejanskega stanja opravil ogled v prostorih organa (ogled in camera) na podlagi 11. čl. ZInfP, kot je podrobneje opisano v naslednji točki obrazložitve.


2. Ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevani dokumenti obstajajo ter vpogleda v njihovo vsebino, je, kot izhaja iz navedb, Pooblaščenec dne 19.09.2006 v pristojnosti pooblaščene osebe pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. čl. ZInfP. Določilo 11. čl. ZInfP določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesna dejanja v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. čl. ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ogled se je nanašal na dokument, povezan z informacijami, ki jih je prosilka zahtevala.
Na ogledu in camera je uradna oseba organa pojasnila, da na njihov elektronski naslov ni prišlo nobeno sporočilo iz elektronskega naslova .................., zato tudi ne razpolagajo z dokumentom, ki ga prosilka zahteva. Pooblaščenec je vpogledal v nabiralnik elektronske pošte glavne pisarne in ugotovil, da pod besedo »majcen« ni bilo zadetkov, ki bi bili povezani s to zadevo, kar pomeni, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki ga je prosilka zahtevala. To pomeni, da ni izpolnjen prvi pogoj iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga;  . Ker z zahtevanim dokumentom organ ne razpolaga in torej ni izpolnjeno merilo, v teoriji poznano kot »kriterij materializirane oblike«, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi.
3. Izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ

Ne glede na zgoraj navedeno, pa Pooblaščenec poudarja, da četudi bi organ razpolagal z dokumentom, na katerem bi bili podatki o pošiljatelju elektronskega sporočila, vključno s podatki o računalniku, s katerega je bilo pismo poslano oz., četudi bi prosilka postavila novo zahtevo za navedene podatke, za drugo elektronsko sporočilo, ki je bilo poslano organu, organ navedenih podatkov prosilki ne bi smel razkriti. Organ namreč lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v I. odst. 6. čl. ZDIJZ. V 3. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ je opredeljena izjema, ki se nanaša na osebne podatke. S tem je kot zakonit odmik od načela prostega dostopa priznana izjema, ki kot legitimen priznava interes posameznika, da se varuje njegova zasebnost. Izjemo od načela prostega dostopa torej predstavljajo osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1).

ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo z 38. čl. Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) zagotovljenega varstva osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Namen ZVOP-1 je prav v preprečevanju neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. tč. 6. čl. ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. V 1. odst. 9. člena ZVOP-1 je še določeno, da se osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.
Podatek o računalniku je IP številka (kratica za Internet Protocol), to je identifikacijska številka računalnika, priključenega v medmrežje. IP številka je torej unikatna številka, s katero se vsak računalnik izkazuje v internet mreži kot naslov. V primerjavi s telefonijo je torej IP naslov to, kar pomeni telefonska številka za posameznika. Posameznika se da z IP številko torej vsaj določljivo identificirati oziroma bi se ga lahko določilo brez velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali brez porabe veliko časa. V skladu z navedenim je torej IP naslov podatek, ki se nanaša na posameznika in ga sorazmerno enostavno določi. IP naslov je torej osebni podatek, ki se ga  v javnem sektorju lahko obdeluje le, če obstaja za takšno ravnanje zakonska podlaga. V obravnavanem primeru takšne pravne podlage ni, saj obdelava podatka o pošiljatelju elektronskega sporočila, vključno z IP številko računalnika, ni določena z zakonom, zato je IP naslov varovani osebni podatek, katerega obdelava je prepovedana.

Pooblaščenec ob koncu opozarja še na dejstvo, da sama IP številka računalnika nujno ne identificira posameznika, ki je določeno sporočilo napisal, temveč identificira zgolj delovno postajo, ki pa jo je morda lahko uporabljalo več oseb. IP naslov pove le, komu je konkretna številka dodeljena, ne pa tudi, kdo je prek te številke računalnik dejansko uporabljal, (kot na primer registrska številka osebnega avtomobila, preko katere je moč identificirati lastnika vozila, dejansko pa avtomobil lahko uporablja druga oseba).

Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, informacija javnega značaja v smislu I. odst. 4. čl. ZDIJZ ne obstaja, zato je organ zahtevo za dostop do informacije javnega značaja upravičeno zavrnil. Pritožba prosilca je tako neutemeljena, zaradi česar jo je bilo na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP potrebno zavrniti.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje po pošti priporočeno, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka