Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 13.09.2006
Naslov: Vanja Pirc, novinarka Mladine zoper Vrhovno državno tožilstvo
Številka: 021-58/2006
Kategorija: Organ ni odstopil pristojnemu organu
Status: Odobreno


Datum: 13.9.2006
Šifra: 021-58/2006/4

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZDIJZ) in 250. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l. RS, št. 24/06- uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Vanje Pirc, novinarke Mladina, Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo št. TU 10/06 IC 67/2006 z dne 15. 6. 2006, Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, Pravno informacijskega centra, Dunajska c. 22, 1511 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Zahteva prosilke z dne 23. 5. 2006 se skupaj s predlogom odločitve predstojnika organa pošlje v reševanje Vladi RS, ki je dolžna o zahtevi odločiti v 15 delovnih dneh od pravnomočnosti te odločbe.

OBRAZLOŽITEV:


Prosilka je dne 23. 5. 2006 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja in sicer je zahtevala obtožnico zoper obdolženega ...., zaradi kaznivega dejanja po 3. odst. 183. čl. KZ. Ker gre za pravnomočno obtožnico, prosilka meni, da obstaja javni interes za dostop do obtožnice. Javni interes bi moral v tem primeru pretehtati nad pravico obtoženca do varstva njegovega osebnega podatka. Javni interes po navedbah prosilke obstaja tudi zato, ker je za obtožencem razpisana mednarodna tiralica, ker se ni udeleževal obravnav na sodišču.

O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo št. TU 10/06 IC 67/2006 z dne 15.06.2006, s katero je zahtevo prosilke zavrnil.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je prosilka takšno zahtevo predhodno naslovila na vodjo Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, ki je dostop zavrnila z obrazložitvijo, da bi ob posredovanju te informacije bili ogroženi varovani osebni podatki oškodovanke v tej kazenski zadevi. V nadaljevanju organ ugotavlja, da bi v konkretnem primeru dostop do dokumenta – obtožnice predstavljal nevarnost za razkritje osebnih podatkov oškodovanke in vseh dejanj na škodo oškodovanke. Tudi, če bi bil dovoljen delni dostop do tega dokumenta tako, da bi bili izbrisani osebni podatki udeležencev v postopku, bi bilo možno razbrati identiteto oškodovanke. Ta izvira iz majhnega kraja, vsi vaščani so bili že seznanjeni s predkazenskim postopkom in bi tako javna objava obtožnice le ponovno stigmatizirala oškodovanko, ki je bila že tako prizadeta z reakcijo sovaščanov, ki niso bili pripravljeni sprejeti dejstva, da je domnevni storilec tega dejanja domači župnik. Organ nadalje pripominja, da bo glavna obravnava na sodišču tajna, saj je za take primere tako določeno v Zakonu o kazenskem postopku. Tako bi prišlo do svojevrstnega absurda, da bi bila javno objavljena vsebina obtožnice v mediju z visoko naklado, kot je Mladina, po drugi strani pa bo kazenski postopek tajen. Zaradi varovanja osebnih podatkov oškodovanke in njene integritete, predvsem zaradi vrste kaznivega dejanja, katerega žrtev je, je organ zahtevo v celoti zavrnil.

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilka dne 29.06.2006 pri Pooblaščencu vložila pritožbo, ki jo je Pooblaščenec na podlagi 239. čl. ZUP odstopil organu in ga pozval, da kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. čl. ZUP.

Prosilka v pritožbi navaja, da je bila z izpodbijano odločbo že drugič zavrnjena njegova zahteva za vsaj delni dostop do informacije javnega značaja. Ker gre za pravnomočno obtožnico, meni, da obstaja javni interes za dostop do obtožnice. Javni interes bi moral v tem primeru pretehtati nad pravico do varstva obtoženčevih osebnih podatkov. Prosilka meni, da obstaja javni interes tudi zato, ker je za obtožencem, ker se ni udeleževal obravnav na sodišču, razpisana mednarodna tiralica. Zaradi navedenega je organ zaprosila, da ji omogoči vpogled v pravnomočno obtožnico in fotografiranje le-te ali njen elektronski zapis. Če pa bi se ugotovilo, da ji zaradi varovanja zasebnosti oškodovanke v obravnavani zadevi ne bi mogli omogočiti vpogleda v celotno pravnomočno obtožnico, pa je zaprosila, da se ji omogoči dostop vsaj do tistih delov, ki ne ogrožajo varovanja zasebnosti oškodovanke v obravnavani zadevi oz., da se prekrije tiste dele, ki bi lahko ogrozili njeno zasebnost. Zahteva je bila v celoti zavrnjena z argumentom o varovanju osebnih podatkov oškodovanke in njene osebne integritete predvsem zaradi vrste kaznivega dejanja, katerega žrtev je, s čemer pa se prosilka ne strinja. Prosilka je pojasnila, da ne želi stigmatizirati oškodovanke in da ne želi razkriti njenih osebnih podatkov, to bi storila izključno v primeru njene privolitve, nasprotuje pa tudi tabuiziranju pedofilije. Prosilka meni, da je upravičena do vsaj delnega dostopa do zahtevanega dokumenta, saj je ta pravnomočen. Eden ključnih razlogov za zahtevo je tudi v tem, da je obtoženec izginil neznano kam, predvidoma v tujino in je za njim že nekaj mesecev razpisana mednarodna tiralica. Ker je bilo iskanje obtoženca ... doslej neuspešno, obstaja velika verjetnost, da se bo primer zavlačeval do skrajnih rokov oz. da bo na koncu zastaral. Zato prosilka nasprotuje trditvi iz izpodbijane odločbe, da bi bila javno objavljena vsebina obtožnice v mediju z visoko naklado, kot je Mladina, absurdna, ker bo glavna obravnava na sodišču tajna. Vloga medija je lahko v tem primeru kvečjemu pozitivna. Prosilka zaključuje, da bi morda prav (vsaj delno) razkritje dokumenta in ozaveščenje javnosti ter s tem morda tudi ozaveščenje tistih, ki so ... pomagali pri odhodu v tujino, pripomoglo k temu, da bo do glavne obravnave sploh prišlo.

Organ je prosilkino pritožbo kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 6. 7. 2006, št.: TU 10/06 IC 73/2006 s prilogami, na podlagi 1. odstavka 245. čl ZPP, poslal v odločanje Pooblaščencu.

Ker organ po določilu 2. odst. 245. čl. ZUP Pooblaščencu ni priložil vseh dokumentov, ki se tičejo zadeve, ga je Pooblaščenec z dopisom z dne 14. 7. 2006, št. 021-58/2006/2 pozval, da mu posreduje pisno zahtevo prosilke z dne 23. 5. 2006 in dokument, ki ga je prosilka zahtevala.

Dne  09. 8. 2006 je organ Pooblaščencu posredoval zahtevane dokumente.

Pritožba je utemeljena.


Pooblaščenec kot pritožbeni organ glede dostopa do informacij javnega značaja v skladu s 4. odst. 27. čl. ZDIJZ postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

Prosilka se je v svoji zahtevi z dne 23. 5. 2006 sklicevala na prevladujoč javni interes. ZDIJZ v 2. odstavku 21. čl. določa, da če se prosilec v zahtevi sklicuje na prevladujoč javni interes za razkritje v skladu z drugim odstavkom 6. člena tega zakona ali če predstojnik ali uradna oseba oceni, da je potrebno uporabiti to določbo, o zadevi na predlog predstojnika odloči:
- vlada, če je zavezan organ državne uprave, državnega tožilstva ali državnega pravobranilstva, oseba javnega prava, katere ustanovitelj je država, nosilec javnih pooblastil ali izvajalec javne službe na državni ravni;
- vrhovno sodišče, če je zavezano sodišče;
- svet samoupravne lokalne skupnosti, če je zavezan organ samoupravne lokalne skupnosti, oseba javnega prava, katere ustanovitelj je samoupravna lokalna skupnost, nosilec javnih pooblastil ali izvajalec javne službe na ravni samoupravne lokalne skupnosti;
- organ sam, če ne gre za organe iz prejšnjih alinej.

Organ v skladu s prvo zgoraj navedeno alineo ne bi smel sam odločiti o zahtevi, temveč bi moral zadevo odstopiti v odločanje Vladi RS, in sicer skupaj s predlogom predstojnika v roku 15 delovnih dni od prejema zahteve. Organ tega ni storil in je o zahtevi odločal sam. V skladu z 2. odst. 237. čl. ZUP se za bistveno kršitev pravil upravnega postopka v vsakem primeru šteje, če je odločbo izdal stvarno nepristojen organ (1. tč. 2. odst. 237. čl. ZUP). To pomeni, da je organ s tem, ko je o zahtevi kljub sklicevanju na test interesa javnosti odločil sam in zadeve ni odstopil v odločanje Vladi RS, storil absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.

Organ lahko samostojno odloča v zadevah za dostop do informacije javnega značaja, kjer ni potrebno izvesti testa prevladujočega interesa javnosti, določenega v 2. odst. 6. čl. ZDIJZ.  Tako izhaja iz 1. odst. 21. čl. ZDIJZ, ki določa, da postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo v organu vodi in v njem odloča predstojnik ali uradna oseba iz 9. člena tega zakona, v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Nasprotno pa je v zadevah, kjer se prosilec sam sklicuje na interes javnosti za dostop do zahtevanih informacij in tudi v zadevah, kjer organ sam oceni, da je potrebno izvesti test interesa javnosti, dolžan zahtevo odstopiti v reševanje Vladi RS, ki je v skladu z določbo 1. alineje 2. odst. 21. čl. ZDIJZ edini stvarno pristojen organ za odločanje na podlagi 2. odst. 6. čl. ZDIJZ, torej za odločanje glede prevladujočega interesa javnosti za razkritje informacije oziroma za odločanje o tem, ali je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacij. Organ je bil zato, ker se je prosilka sklicevala na javni interes za dostop do informacije, za odločanje v tej zadevi stvarno nepristojni organ.

Stvarna pristojnost pomeni pristojnost glede na vsebino zadeve in je pogojena z organiziranostjo javne uprave. Za določanje stvarne pristojnosti v upravnih zadevah iz državne pristojnosti so relevantni predpisi o organizaciji državne uprave in področni predpisi, ki pogosto vsebujejo tudi organizacijske določbe (določbe o stvarni pristojnosti). Tako tudi ZDIJZ kot področni zakon glede stvarne pristojnosti jasno določa, v katerih primerih mora o zadevi, ki sicer organizacijsko sodi v delovno področje enega organa, odločiti drug organ.

Kršitev pravil o stvarni pristojnosti specialno ureja 250. čl. ZUP, ki določa, da organ druge stopnje po uradni dolžnosti odpravi odločbo in pošlje zadevo v rešitev pristojnemu organu, če ugotovi, da je izdal odločbo prve stopnje nepristojen organ. Na podlagi navedenega se Pooblaščencu ni bilo potrebno spustiti v meritorno – vsebinsko odločanje o pritožbi. Izpodbijano odločbo je odpravil in zahtevek prosilca poslal v reševanje Vladi RS. V skladu s 4. odst. 24. čl. ZDIJZ mora zavezani organ predložiti predlog odločitve pristojnemu organu v roku 15 delovnih dni od prejema zahteve, pristojni organ pa mora odločiti o zahtevi v nadaljnjih 15 delovnih dneh od prejema predloga odločitve, zato mora organ predložiti svoj predlog odločitve Vladi RS, ki mora o zahtevi v 15 delovnih dneh odločiti in tudi na podlagi predloga predstojnika organa izvesti t.i. test javnega interesa, v teoriji poznan tudi kot test prevladujočega interesa javnosti. Pri tem bo morala pretehtati, ali je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije.

Pravnomočnost te odločbe bo nastopila v skladu s 1. odst. 225. čl. ZUP takrat, ko se odločba ne bo več mogla izpodbijati v upravnem sporu.

Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka