Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 12.03.2018
Naslov: Valtex & Co. d.o.o. - Ministrstvo za obrambo
Številka: 090-31/2018
Kategorija: Poslovna skrivnost, Javna naročila
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

 

V predmetni zadevi se je želel prosilec seznaniti s fotokopijo predračuna za izbranega dobavitelja ter z vsemi fakturami, ki jih je dobavitelj izdal organu v določenem obdobju. Organ je ugodil prosilčevi zahtevi po posredovanju faktur ter delno ugodil zahtevi po posredovanju predračuna. Zoper takšno odločitev organa se je pritožil stranski udeleženec (izbrani dobavitelj). IP je v pritožbenem postopku ugtovil, da zahtevani podatki, sicer predstavljajo poslovno skrivnost po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 (subjektivni kriterij), vendar pa gre za podatke, ki so javni že na podlagi določb ZJN-3, zaradi česar v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 ne morejo biti določeni kot poslovna skrivnost. Poleg tega pa so izpolnjeni tudi pogoji za uporabo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (gre za informacije o porabi javnih sredstev), zaradi česar jih je treba razkriti tudi na tej pravni podlagi.
 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-31/2018/3
Datum:  12. 3. 2018

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248 člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi VALTEX & Co. d.o.o., Koprska ulica 72, 1000 Ljubljana, z dne 12. 2. 2018 (v nadaljevanju stranski udeleženec), zoper odločbo št. 090-77/2017-5 z dne 26. 1. 2018, Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana  (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

1.    Pritožba stranskega udeleženca z dne 12. 2. 2018 zoper odločbo Ministrstva za obrambo, št. 090-77/2017-5 z dne 26. 1. 2018, se zavrne.

 

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 


O b r a z l o ž i t e v :

 

Podjetje Europap d.o.o., Cesta 24. junija 23, 1231 Ljubljana-Črnuče (v nadaljevanju prosilec) je dne 28. 12. 2017 na organ naslovilo vlogo, s katero je na podlagi določb ZDIJZ zahtevalo posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na javno naročilo MORS-44/2014-ODP, ČISTILNI IN TOALETNI MATERIAL, sklop 5. Prosilec se je želel seznaniti s fotokopijo predračuna za izbranega dobavitelja VALTEX & Co. d.o.o. ter z vsemi fakturami, ki jih je omenjeno podjetje izdalo organu v obdobju od dne 1. 9. 2016 do dne 31. 11. 2017.

 

O prejeti zahtevi je organ obvestil stranskega udeleženca, saj je predmet prosilčeve zahteve dokumentacija, ki se nanaša nanj. Iz navedenega razloga ga je organ zato pozval k priglasitvi stranske udeležbe. Slednji je z dopisom z dne 18. 1. 2018 priglasil stransko udeležbo ter navedel, da zahtevana dokumentacija predstavlja poslovno skrivnost podjetja. V podkrepitev temu je priložil sklep z dne 10. 10. 2014, iz katerega je razvidno, da kot poslovno skrivnost šteje dobavitelja posameznega izdelka, komercialno ime posameznega izdelka, šifre artiklov in EAN kode artiklov. Poleg navedenega pa je stranski udeleženec priložil še sklep z dne 13. 6. 2017, iz katerega izhaja, da poslovno skrivnost predstavljajo naslednji podatki iz ponudbenega predračuna, in sicer št.metrov/lističev/m1 v enoti pakiranja ponudnika, cena na enoto pakiranja ponudnika brez DDV, količina enot pakiranja ponudnika, ki vsebuje en karton ter cena enega kartona blaga brez DDV, upoštevajoč stolpec 12. Stranski udeleženec meni, da bi razkritje zahtevanih dokumentov nedvomno vplivalo na njegov konkurenčni položaj na trgu, ker bi prosilec pridobil vse podatke o blagu, ki ga ponuja ter podatke o organizaciji njegovega dela. Prav tako stranski udeleženec izpostavlja dejstvo, da je prosilec informacije zahteval dne 28. 12. 2017, torej takoj po objavi javnega naročila, ki je bilo na Portalu javnega naročanja objavljeno dne 27. 12. 2017. Prosilec se namreč redno prijavlja na razpise organa in glede na trenutek zahteve za vpogled gre po mnenju stranskega udeleženca za zlorabo ZDIJZ. 

 

Po preučitvi celotne dokumentacije je organ izdal odločbo, št. 090-77/2017-5 z dne 26. 1. 2018, s katero je zahtevi prosilca po posredovanju:
- vseh faktur, ki jih je stranski udeleženec predložil organu za obdobje od dne 1. 9. 2016 do dne 30. 11. 2017, ugodil ter
- ponudbenega predračuna stranskega udeleženca, V. sklop (higienska papirna konfekcija), delno ugodil, tako, da se na zaprošenih dokumentih zaradi varstva poslovne skrivnosti prekrije varovane podatke, navedene v 3, 4, in 5 stolpcu.

 

Dne 12. 2. 2018 je stranski udeleženec zoper odločitev organa vložil pritožbo. V slednji IP predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje, ki naj pri ponovnem odločanju odloči tako, da pri 5. Sklopu (higienska papirna konfekcija) prekrije stolpec št. 3, 4, 5, 6, 12, 13, 14 in 15. Nadalje navaja, da je napačno stališče organa, da določeni podatki, ki jih je sicer stranski udeleženec označil kot poslovno skrivnost, predstavljajo javne podatke že na podlagi zakona. Podatki naj bi predstavljali zgolj ceno in enoto oz. povedo kakšne količine proizvodov stranski udeleženec ponuja organu. Stranski udeleženec vztraja pri navedbi, da zahtevani podatki predstavljajo strukturo oz. podrobno analizo ponudbenega artikla in s tem njegovo konkurenčno prednost. Razkritje takšnih podatkov bi nedvoumno vplivalo na njegov konkurenčni položaj, ker bi prosilec pridobil vse podatke o blagu, ki ga dobavlja organu. Pritožbo zaključi z navedbo, da namen ZDIJZ ni omogočiti konkurenčnim podjetjem seznanitve s tehnološkimi in organizacijskimi rešitvami njihovih »tekmecev«  ter s sklicevanjem na odločbo IP, št. 090-28/2010-5 z dne 15. 7. 2010.

 

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP. Odstop pritožbe je IP prejel dne 19. 2. 2018. 

 

IP je ob pregledu dokumentacije ugotovil, da organ prejete pritožbe v morebiten odgovor ni posredoval stranki z nasprotnim interesom, zato je to, v skladu s četrtim odstavkom 246. člena ZUP, storil sam ter prosilca pozval, da se izreče o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih. Prosilcu je bil poziv vročen dne 21. 2. 2018, do dne izdaje te odločbe pa IP ni prejel njegovega odgovora.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ v celoti zavezan za posredovanje informacij javnega značaja in da zahtevana informacija izpolnjuje vse kriterije za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ (dokument sodi v delovno področje organa, dokument obstaja in organ z njim razpolaga). Kar pa seveda ne pomeni, da je tovrstna informacija avtomatično tudi prosto dostopna. V konkretnem primeru je namreč sporno, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo, s tem, ko je delno zavrnil dostop do dokumentov na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo poslovne skrivnosti).

 

Še preden se IP spusti v vsebinsko presojo obravnavanega primera, se opredeljuje do navedbe stranskega udeleženca, da je prosilec informacije zahteval dne 28. 12. 2017, torej takoj po objavi javnega naročila, ki je bilo na Portalu javnega naročanja objavljeno dne 27. 12. 2017. Stranski udeleženec še dodaja, da se prosilec redno prijavlja na razpise organa in glede na trenutek zahteve za vpogled gre po njegovem mnenju za zlorabo ZDIJZ. V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da je prosilec podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja na podlagi določb ZDIJZ. Za presojo te zahteve ni relevantno, zakaj prosilec zahtevano informacijo potrebuje in kakšni so njegovi motivi ter druge okoliščine na njegovi strani. V skladu z ZDIJZ namreč izdane odločbe učinkujejo erga omnes (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval in s kakšnim namenom. 

 

Organ je z izpodbijano odločbo odločil, da se prosilcu omogoči dostop do ponudbenega predračuna stranskega udeleženca, V. sklop (higienska papirna konfekcija), na način, da se na dokumentu zaradi varstva poslovne skrivnosti prekrije varovane podatke, navedene v 3. (komercialni naziv artikla), 4. (EAN koda), in 5. stolpcu (šifra artikla). Stranski udeleženec izpodbija takšno odločitev in meni, da bi moral organ poleg že navedenih stolpcev, prekriti tudi stolpce 6. (enota, kos/listič/rola/servieta/brisača), 12. (št. metrov/lističev/ml v enoti pakiranja ponudnika), 13 (cena na enoto pakiranja ponudnika brez DDV), 14. (količina enot pakiranja ponudnika, ki jo vsebuje en karton) ter 15. (cena enega kartona blaga brez DDV, upoštevajoč stolpec 12).

 

IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali podatki, ki so predmet tega pritožbenega postopka, predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa je podana katera od izjem, kot jih opredeljujeta 5. a člen in prvi odstavek 6. člena ZDIJZ.

 

Stranski udeleženec glede podatkov, ki so predmet tega pritožbenega postopka, zatrjuje obstoj izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na navedeno določbo se dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

 

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1) razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 39. člena ZGD-1).

 

Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom; s tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Po drugem odstavku tega člena pa se ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba; družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. 

 

Pri subjektivnem kriteriju torej družba sama, s splošnim ali posamičnim aktom, odredbo ipd. označi določen podatek za zaupen, ne glede na to, kakšnega pomena je za njeno konkurenčno prednost (lahko gre tudi za manj pomemben podatek), kakšna oziroma ali sploh kakšna škoda bi z razkritjem nastala ipd. Odločitev o tem, ali se bo določen podatek štel za poslovno skrivnost po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, je torej v celoti prepuščena družbi.

 

Če podatki niso označeni kot poslovna skrivnost v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1, pa lahko uživajo zaupnost le ob predpostavkah iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1, kjer je opredeljen objektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti. Pri tem kriteriju torej ni treba, da je podatek opredeljen kot poslovna skrivnost s kakšnim aktom ali kot tak izrecno označen, mora pa biti očitno, da bi z razkritjem nepooblaščeni osebi nastala škoda, ki pa mora biti občutna (torej ne kakršnakoli). Za odločitev o tem, ali se bo določen podatek štel za poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, je torej odločilna vsebina podatka oziroma očitne hude posledice njegovega razkritja.

 

Stranski udeleženec je dopisu z dne 18. 1. 2018, s katerim je priglasil stransko udeležbo, priložil dva sklepa o določitvi poslovne skrivnosti, in sicer enega z dne 10. 10. 2014, ki je bil predložen tudi že ob ponudbi za predmetno javno naročilo ter drugega z dne 13. 6. 2017. V sklepu z dne 10. 10. 2014 je stranski udeleženec kot podatke v ponudbi, ki predstavljajo poslovno skrivnost, označil naslednje podatke: dobavitelj posameznega izdelka, komercialno ime posameznega izdelka, šifre artiklov, EAN kode artiklov, za potrebe razpisa posredovane tehnične specifikacije, vsi podatki, na podlagi katerih bi lahko nepooblaščene osebe direktno ali z logičnim sklepanjem prišle do navedenih podatkov ter za potrebe razpisa posredovani vzorci blaga. V sklepu z dne 13. 6. 2017 pa je stranski udeleženec kot podatke v ponudbah, ki predstavljajo poslovno skrivnost, označil tudi naslednje podatke: št. metrov/lističev/ml v enoti pakiranja ponudnika, cena na enoto pakiranja ponudnika brez DDV, količina enot pakiranja ponudnika, ki jo vsebuje en karton ter cena enega kartona blaga brez DDV, upoštevajoč stolpec 12.

 

Stranski udeleženec v obeh sklepih ocenjuje, da so s poslovno skrivnostjo varovani takšni podatki, da je očitno, da bi mu z razkritjem nastala občutna škoda, v kolikor bi konkurenčni ponudniki, ki nastopajo na trgu javnih naročil, bili seznanjeni oz. bi se seznanili s temi podatki. Ravno to naj bi jim v bodočih postopkih javnega naročanja prineslo veliko konkurenčno prednost. 

 

Upoštevajoč zgoraj navedeno ter prvi odstavek 39. člena ZGD-1, IP ugotavlja, da je izpolnjen subjektivni kriterij za določitev podatkov, ki so predmet tega pritožbenega postopka za poslovno skrivnost.

 

Ne glede na to, da je IP ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, pa je v obravnavanem primeru treba upoštevati tudi določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ki izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Navedena določba velja tako v primeru obstoja poslovne skrivnosti po subjektivnem kot po objektivnem kriteriju. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva.
IP ugotavlja, da so predmet tega pritožbenega postopka podatki, ki jih je organ pridobil v postopku javnega naročila. V zvezi s temi podatki je zato treba ugotoviti, ali so ti javni že na podlagi določb Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, v nadaljevanju ZJN-3). Temeljna načela tega zakona zagotavljajo javnost javnih naročil, tako splošni, kot tudi posebnim javnostim (npr. na javnem razpisu neuspelim ponudnikom), nadzor nad pravilnostjo dela javnega sektorja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Postopki javnih naročil morajo biti transparentni, s tem pa je povezana tudi zakonodajalčeva zahteva po javnosti podatkov, ki jih organi ustvarijo ali pridobijo v postopkih javnih naročil. Ponudniki in naročniki se morajo torej že na podlagi samega zakona zavedati, da ne morejo pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti v dokumentih, ki so bili pridobljeni oz. so nastali na podlagi postopka javnega naročila. ZJN-3 torej zaradi načela transparentnosti izrecno določa javnost nekaterih podatkov, zato izjema poslovne skrivnosti zanje, ob upoštevanju tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ne pride v poštev.

 

Drugi odstavek 35. člena ZJN-3 tako pravi, da so vselej javni naslednji podatki: specifikacija ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. IP ugotavlja, da podatki, ki so predmet tega pritožbenega postopka, predstavljajo ravno podatke iz drugega odstavka 35. člena ZJN-3. Gre namreč za podatke o tem, kakšne količine in v kakšni obliki, hkrati pa tudi po kakšni ceni na enoto, ponuja stranski udeleženec kot izbrani dobavitelj organu javnega sektorja. Dejansko gre za količine iz specifikacije ter podatke o ceni na enoto in vrednosti posamezne postavke, ki so v drugem odstavku 35. člena ZJN-3 opredeljeni kot javni. Že sam stranski udeleženec v prijavi stranske udeležbe z dne 18. 1. 2018 navaja, da je z vidika transparentnosti javnega naročanja pomemben dostop do cene na enoto in skupne ponudbene cene, ne pa do načina, kako je stranski udeleženec kot ponudnik do te cene dejansko prišel. Pri tem iz podatkov, ki so predmet tega pritožbenega postopka, ne izhaja metoda izračuna cene na enoto ali pa elementi, ki jih je pri sestavi cene stranski udeleženec upošteval (npr. stroški dobave ali izdelave izdelka, vrednost izdelka na trgu, stroški dela, dobiček stranskega udeleženca itd.), temveč zgolj, kakšne količine stranski udeleženec ponuja organu in po kakšni ceni. Podatek, za kakšno ceno posamezno podjetje ponudi določeno blago, pa ne more predstavljati poslovne skrivnosti, ampak lahko pripelje le do zaključka, ali je cena visoka ali nizka, kar pa z institutom poslovne skrivnosti, s katerim se varujejo podatki, ki vplivajo na konkurenčni položaj podjetja, ni povezano. Podatki, navedeni v obrazcu Ponudba cene, namreč očitno ne kažejo na ponudnikove izkušnje, opremo, kadrovske usposobljenosti, organizacijo dela ali postopke izvedbe. Prav tako ne razkrivajo rezultatov razvoja in napredka ponudnika. V njih se tudi ne odražajo inovativnost, vlaganje v razvojne študije ter kadre. V navedenem primeru gre zgolj za ločene cene različnih količin blaga in ne za strukturo cene. Nenazadnje že iz samih nazivov stolpcev s podatki, ki so predmet tega pritožbenega postopka, nedvomno izhaja, da gre za podatke o količinah in cenah na enoto ponujenih izdelkov. Glede na navedeno je tudi neutemeljeno sklicevanje stranskega udeleženca na odločbo IP št. 090-28/2010-5 z dne 15. 7. 2010, saj se v delu, v katerem jo stranski udeleženec citira, ne nanaša na cene na enoto, temveč na analizo oziroma revizijo ponudbene cene, ali bo ponudnik za takšno najugodnejšo ponudbeno ceno dejansko lahko izvedel storitev, ki je predmet javnega naročanja. Ob tem pa IP še dodaja, da je o podobnem primeru, kot je konkretni, že odločal, in sicer v zadevi pod opr. št. 021-83/2007 z dne 1. 2. 2008, odločitev pa je potrdilo tudi Upravno sodišče RS v sodbi pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009.

 

Prav tako IP dodaja, da gre v obravnavanem primeru za izbranega ponudnika, zato je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev.

 

Iz zgoraj navedenega izhaja, da podatki, ki so predmet tega pritožbenega postopka, sicer predstavljajo poslovno skrivnost po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 (subjektivni kriterij), vendar pa gre za podatke, ki so javni že na podlagi določb ZJN-3, zaradi česar v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 ne morejo biti določeni kot poslovna skrivnost. Poleg tega pa so izpolnjeni tudi pogoji za uporabo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (gre za informacije o porabi javnih sredstev), zaradi česar jih je treba razkriti tudi na tej pravni podlagi.

 

IP zaključuje, da je organ ravnal pravilno, ko je odločil, da so podatki v stolpcih št. 6 (enota kos/ listič/ rola/ servieta/ brisača/…), 12 (št. metrov/lističev/m1 v enoti pakiranja ponudnika), 13 (cena na enoto pakiranja ponudnika brez DDV), 14 (količina enot pakiranja ponudnika, ki jo vsebuje en karton) in 15 (cena enega kartona blaga brez DDV, upoštevajoč stolpec 12) prosto dostopni. Iz navedenega razloga je zato IP pritožbo stranskega udeleženca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila    :
Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.
asistentka svetovalca

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.
Informacijska pooblaščenka