Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 04.08.2017
Naslov: Valtex & Co. d.o.o. - Ministrstvo za obrambo
Številka: 090-157/2017
Kategorija: Javna naročila, Poslovna skrivnost
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je zahteval posredovanje fotokopij predračunov vseh ponudnikov za javno naročilo. Organ je zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval zahtevane predračune, pri čemer je dele predračunov prekril. Eden izmed ponudnikov, ki se je v postopek vključil kot stranski udeleženec že na prvi stopnji, se je zoper odločbo organa pritožil, ker naj bi določeni izmed podatkov, za katere je organ odločil, da se prosilcu razkrijejo, predstavljali njegovo poslovno skrivnost. IP je na drugi stopnji ugotovil, da se podatki, za katere stranski udeleženec ne želi, da se razkrijejo, ne morejo označiti ko poslovna skrivnost, saj so javni že na podlagi določb ZJN-3 in gre hkrati za podatke o porabi javnih sredstev. Pritožbo stranskega udeleženca je zato IP zavrnil.

 

ODLOČBA:

Številka: 090-157/2017/                                             
Datum: 2. 8. 2017


Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/137 z dne 28. 6. 2016 (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07  – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Valtex & Co. d.o.o., Koprska ulica 72, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju stranski udeleženec), z dne 13. 7. 2017, zoper odločbo Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-31/2017-21 z dne 29. 6. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

1.     Pritožba stranskega udeleženca z dne 13. 7. 2017 zoper odločbo Ministrstva za obrambo, št. 090-31/2017-21 z dne 29. 6. 2017, se zavrne.

 

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Podjetje Inpos d.o.o., Celje, PE Ljubljana, Cesta na Brdo 85, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) je dne 15. 5. 2017 od organa zahteval posredovanje fotokopij predračunov vseh ponudnikov za javno naročilo MORS-44/2014-ODP – čistilni in toaletni material – vse sklope. Organ naj mu zahtevane dokumente posreduje po pošti ali po elektronski pošti.

 

Organ je dne 6. 6. 2017 zahtevo prosilca posredoval gospodarskim subjektom – ponudnikom v postopku predmetnega javnega naročila, vključno s stranskim udeležencem, in jih pozval, da priglasijo stransko udeležbo ter se izjasnijo o obstoju morebitnih izjem od prostega dostopa do zahtevanih dokumentov.

 

Stranski udeleženec je dne 14. 6. 2017 organu odgovoril, da priglaša stransko udeležbo v postopku ter da poslovno skrivnost predstavljajo naslednji podatki na ponudbenem predračunu: komercialni naziv artikla, EAN koda artikla, šifra artikla, št. metrov/lističev/m1 v enoti pakiranja ponudnika, cena na enoto pakiranja ponudnika brez DDV, količina enot pakiranja ponudnika, ki jo vsebuje en karton, ter cena enega kartona blaga brez DDV, upoštevajoč stolpec 12. Pri tem se je stranski udeleženec skliceval na sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 10. 10. 2014, ki je bil predložen tudi že ob ponudbi za predmetno javno naročilo. Iz sklepa izhaja, da se kot poslovna skrivnost med drugim štejejo podatki o dobavitelju posameznega izdelka, komercialnem imenu posameznega izdelka, šifrah artiklov in EAN kodah artiklov. Poleg tega je stranski udeleženec predložil sklep z dne 13. 6. 2017, iz katerega je razvidno, da se za poslovno skrivnost štejejo tudi naslednji podatki iz ponudbenega predračuna, in sicer postavke: št. metrov/lističev/m1 v enoti pakiranja ponudnika, cena na enoto pakiranja ponudnika brez DDV, količina enot pakiranja ponudnika, ki jo vsebuje en karton ter cena enega kartona blaga brez DDV upoštevajoč stolpec 2. Vse navedene postavke predstavljajo strukturo oz. podrobno analizo ponudbenega artikla stranskega udeleženca, kar pa predstavlja njegovo konkurenčno prednost in s tem poslovno skrivnost. Razkritje teh podatkov bi nedvomno vplivalo na konkurenčni položaj stranskega udeleženca na trgu, ker bi prosilec pridobil vse podatke o blagu, ki ga ponuja stranski udeleženec, in o organizaciji njegovega dela. Z vidika transparentnosti postopka javnega naročanja je pomemben dostop do podatka o ceni na enoto in skupni ponudbeni ceni, ne pa do načina, kako je stranski udeleženec kot ponudnik do teh številk dejansko prišel. Prosilec je zahteval informacije približno 4 mesece pred predvideno ponovitvijo javnega naročila, saj se 3-letna pogodba dosedanjim dobaviteljem izteče čez približno 6 mesecev. Namen ZDIJZ je nadzorna funkcija ter pregled nad delovanjem organov javnega sektorja in ne seznanjanje konkurenčnim podjetjem s tehnološkimi in organizacijskimi rešitvami njihovih tekmecev na trgu. Zgoraj navedeni podatki bi skupaj z anonimiziranimi izpisi faktur iz javno dostopne aplikacije ERAR omogočili celovito analizo poslovanja stranskega udeleženca. S tem bi namreč prosilec pridobil natančen vpogled v strukturo blaga, ki ga stranski udeleženec dobavlja naročniku v celoti po posameznih dobavah, s tem pa tudi vpogled v podatke, ki omogočajo analizo organizacije logistike in pokrivanja stroškov dobav blaga, kar pa predstavlja bistveno konkurenčno prednost pred stranskim udeležencem in ostalimi ponudniki na trgu. Panoga dobave higienskega papirja sodi med t.i. »low margin business«, kjer so kombinacije dobav (odpremnih komisijonov) bistvenega pomena za rentabilnost in organizacijo poslovanja.

 

Organ je dne 29. 6. 2017 izdal odločbo št. 090-31/2017-21, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil. Odločil je, da se prosilcu med drugim posredujejo ponudbeni predračuni stranskega udeleženca, pri čemer se pri 5. sklopu (Higienska papirna konfekcija) v tabeli prekrijejo stolpci št. 3, 4 in 5. Pri tem je organ navedel, da je stranski udeleženec s sklepom označil, katere podatke šteje za poslovno skrivnost. Vendar pa mora organ kot naročnik dopustiti vpogled v tiste dele dokumentacije, na podlagi katerih ocenjuje in med seboj primerja različne ponudbe, ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšega ponudnika. Zato je odločil, da je treba prekriti podatke o komercialnem nazivu artiklov in poslovnih povezavah oz. naboru dobaviteljev posameznega ponudnika, EAN kodah, šifrah artikla ter koncentracijah ponujenega sredstva (kadar so bile izrecno navedene kot poslovna skrivnost). Ti podatki namreč predstavljajo poslovno skrivnost, saj je od kakovosti ponujenega blaga in cene, ki jo dosežejo pri svojem proizvajalcu ponujenih izdelkov, odvisna njihova tržna uspešnost. Oboje pomeni konkurenčno prednost na trgu in je zato lahko poslovna skrivnost.

 

Stranski udeleženec se je zoper odločbo organa dne 13. 7. 2017 pritožil in navedel, da iz izpodbijane odločbe niti ni razvidno, zakaj organ ni prekril vseh podatkov, ki jih je stranski udeleženec navedel kot poslovno skrivnost v svoji priglasitvi stranske udeležbe. Stranski udeleženec je namreč predložil dva sklepa o varovanju poslovne skrivnosti, iz katerih je razvidno, da je kot poslovno skrivnost določil naslednje podatke: komercialni naziv artikla, EAN koda artikla, šifra artikla, št. metrov/lističev/m1 v enoti pakiranja ponudnika, cena na enoto pakiranja ponudnika brez DDV, količina enot pakiranja ponudnika, ki jo vsebuje en karton ter cena enega kartona blaga brez DDV, upoštevajoč stolpec 12. Da je organ štel, da vse navedeno predstavlja poslovno skrivnost, je razvidno tudi iz njegove obrazložitve, in sicer iz prvega odstavka na strani 5 izpodbijane odločbe. Zato je nerazumljivo, zakaj organ ni prekril tudi ostalih podatkov v stolpcih 6, 12, 13, 14 in 15. Pomanjkljiva obrazložitev odločbe organa predstavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP in hkrati kršitev ustavne pravice do pravnega sredstva. Navedena pomanjkljivost namreč pomeni, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, saj stranski udeleženec sploh ne ve, zakaj organ njegovih navedb ni upošteval v celoti, zaradi česar niti ne more odgovoriti na izpodbijano odločbo v tem delu.

 

Organ je pritožbo prosilca dne 19. 7. 2017 kot pravočasno, dovoljeno in vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil IP v reševanje.

 

IP je dne 21. 7. 2017 posredoval pritožbo stranskega udeleženca prosilcu in ga pozval, da se v roku osmih dni od prejema poziva izreče o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih. Prosilcu je bil poziv vročen dne 24. 7. 2017, do dne izdaje te odločbe pa IP ni prejel njegovega odgovora.

 

Pritožba je neutemeljena.

 

IP je pritožbo stranskega udeleženca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo in kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. V zvezi s tem IP navaja, da iz pritožbe izhaja, da se stranski udeleženec pritožuje le zoper tisti del odločbe organa, ki se nanaša na razkritje njegovih podatkov in ne tudi na razkritje podatkov drugih ponudnikov v postopku javnega naročila MORS-44/2014-ODP – čistilni in toaletni material. Poleg tega se stranski udeleženec pritožuje le glede razkritja podatkov iz stolpcev št. 6 (enota kos/ listič/ rola/ servieta/ brisača/…), 12 (št. metrov/ lističev/ m1 v enoti pakiranja ponudnika), 13 (cena na enoto pakiranja ponudnika brez DDV), 14 (količina enot pakiranja ponudnika, ki jo vsebuje en karton) in 15 (cena enega kartona blaga brez DDV, upoštevajoč stolpec 12) obrazca »Priloga 2 – ponudba-cene« razpisne dokumentacije. IP lahko presoja izpodbijano odločbo le v mejah pritožbenih navedb, zato je v okviru tega pritožbenega postopka obravnaval le utemeljenost pritožbe glede dostopa do navedenih podatkov stranskega udeleženca. Po uradni dolžnosti je IP preizkusil tudi, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje. Organ z zahtevanimi informacijami dejansko razpolaga v materializirani obliki, saj jih je dne 21. 7. 2017 posredoval IP za namene tega postopka. Glede informacij, ki so predmet pritožbenega postopka, so torej izpolnjene vse predpostavke za obstoj informacij javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ.

 

IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali podatki, ki so predmet tega pritožbenega postopka, predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa je podana katera od izjem, kot jih opredeljujeta 5. a člen in prvi odstavek 6. člena ZDIJZ.

 

Stranski udeleženec glede podatkov, ki so predmet tega pritožbenega postopka, zatrjuje obstoj izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na navedeno določbo se dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

 

Po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1) je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). ZGD-1 torej loči dva kriterija, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti.

 

Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko za poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati.[1] S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1).

 

V konkretnem primeru je stranski udeleženec v okviru prvostopenjskega postopka organu dne 14. 6. 2017 predložil dva sklepa o določitvi poslovne skrivnosti, in sicer enega z dne 10. 10. 2014, ki je bil predložen tudi že ob ponudbi za predmetno javno naročilo, in drugega z dne 13. 6. 2017. Pri tem IP ugotavlja, da sklepa z dne 13. 6. 2017 ni mogoče upoštevati kot pravočasnega. Navedeni sklep je bil namreč sprejet šele po tem, ko je organ dne 6. 6. 2017 stranskega udeleženca seznanil z zahtevo prosilca z dne 15. 5. 2017. Kot izhaja iz sodb Upravnega sodišča št. U 1976/2008-26 z dne 26. 5. 2010, št. I U 599/2014 z dne 3. 11. 2015 ter št. I U 1573/2014-23 z dne 18. 11. 2015, se sicer s sklepom lahko označi za poslovno skrivnost informacije za nazaj, vendar pa se sklep o določitvi poslovne skrivnosti šteje za pravočasnega le, če je izdan pred prejemom zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Še toliko bolj je ta element treba upoštevati v konkretnem primeru, kjer gre za dokumente, posredovane v postopku oddaje javnega naročila, saj Zakon o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 91/15, v nadaljevanju ZJN-3) v prvem odstavku 35. člena določa, da naročnik ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost, kot to določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, če ta ali drug zakon ne določa drugače. Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da predloženi sklep stranskega udeleženca z dne 13. 6. 2017 ni pravočasen, zaradi česar ga ni mogoče upoštevati z vidika določitve zahtevanih informacij za poslovno skrivnost.

 

Za pravočasnega pa se šteje sklep stranskega udeleženca z dne 10. 10. 2014, ki ga je stranski udeleženec posredoval organu že ob ponudbi za predmetno javno naročilo. Iz navedenega sklepa izhaja, da se kot poslovna skrivnost štejejo naslednji podatki v ponudbah stranskega udeleženca: dobavitelj posameznega izdelka, komercialno ime posameznega izdelka, šifre artiklov, EAN kode artiklov, za potrebe razpisa posredovane tehnične specifikacije, vsi podatki, na podlagi katerih bi lahko nepooblaščene osebe direktno ali z logičnim sklepanjem prišle do navedenih podatkov ter za potrebe razpisa posredovani vzorci blaga. Med naštetimi podatki sicer ni podatkov, ki so predmet tega pritožbenega postopka, vendar pa je treba upoštevati, da je v navedenem sklepu določeno tudi, da se za poslovno skrivnost štejejo tudi dokumenti, ki so kot taki označeni z žigom. Pri tem je ob vpogledu v ponudbeni predračun stranskega udeleženca IP ugotovil, da je ta vidno označen z žigom »Poslovna skrivnost«. IP je zato štel, da se sklep stranskega udeleženca z dne 10. 10. 2014 šteje kot akt o določitvi podatkov, ki so predmet tega pritožbenega postopka, za poslovno skrivnost v skladu z določbami ZGD-1. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je izpolnjen subjektivni kriterij za določitev podatkov, ki so predmet tega pritožbenega postopka, za poslovno skrivnost.

 

Ne glede na to, da je IP ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, pa je v obravnavanem primeru treba upoštevati tudi določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ki izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Navedena določba velja tako v primeru obstoja poslovne skrivnosti po subjektivnem kot po objektivnem kriteriju. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva.

 

Predmet pritožbenega postopka v konkretnem primeru so podatki iz postopka javnega naročila. Prosilec torej zahteva dostop do podatkov, vezanih na postopek javnega naročanja. V zvezi s temi podatki je zato treba ugotoviti, ali so ti javni že na podlagi določb ZJN-3. Temeljna načela (3.-8. čl.) tega zakona zagotavljajo javnost javnih naročil, tako splošni, kot tudi posebnim javnostim (npr. na javnem razpisu neuspelim ponudnikom), nadzor nad pravilnostjo dela javnega sektorja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Postopki javnih naročil morajo biti pregledni (transparentni), s tem pa je povezana tudi zahteva po javnosti (publiciteti). Ponudniki in naročniki se morajo torej že na podlagi samega zakona zavedati, da ne morejo pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti v dokumentih, ki so bili pridobljeni oz. so nastali na podlagi postopka javnega naročila. ZJN-3 torej zaradi načela transparentnosti izrecno določa javnost nekaterih dokumentov, zato izjema poslovne skrivnosti zanje, ob upoštevanju 3. odst. 39. čl. ZGD-1, ne pride v poštev.

 

V skladu z 2. odst. 35. čl. ZJN-3 so vselej javni naslednji podatki: specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. IP ugotavlja, da podatki, ki so predmet tega pritožbenega postopka, predstavljajo ravno podatke iz drugega odstavka 35. člena ZJN-3. Gre namreč za podatke o tem, kakšne količine in v kakšni obliki, hkrati pa tudi po kakšni ceni na enoto, ponuja stranski udeleženec. Dejansko gre za količine iz specifikacije ter podatke o ceni na enoto in vrednosti posamezne postavke, ki so v drugem odstavku 35. člena ZJN-3 opredeljeni kot javni. Ti podatki so namreč »bistveni za presojo tako ustreznosti vsebinskega dela ponudbe kot gospodarnosti naročila.«[2] Kot pravilno navaja tudi stranski udeleženec v prijavi stranske udeležbe organu z dne 14. 6. 2017, je z vidika transparentnosti javnega naročanja pomemben dostop do cene na enoto in skupne ponudbene cene, ne pa do načina, kako je stranski udeleženec kot ponudnik do te cene dejansko prišel. Pri tem iz podatkov, ki so predmet tega pritožbenega postopka, ne izhaja metoda izračuna cene na enoto ali pa elementi, ki jih je pri sestavi cene stranski udeleženec upošteval (npr. stroški dobave ali izdelave izdelka, vrednost izdelka na trgu itd.), temveč zgolj, kakšne količine stranski udeleženec ponuja in po kakšni ceni. Podatek, za kakšno ceno posamezno podjetje ponudi določeno blago, pa ne more predstavljati poslovne skrivnosti, ampak lahko pripelje le do zaključka, ali je cena visoka ali nizka, kar pa z institutom poslovne skrivnosti, s katerim se varujejo podatki, ki vplivajo na konkurenčni položaj podjetja, ni povezano. Podatki, navedeni v obrazcu Ponudba cene, namreč očitno ne kažejo na ponudnikove izkušnje, opremo, kadrovske usposobljenosti, organizacijo dela ali postopke izvedbe. Prav tako ne razkrivajo rezultatov razvoja in napredka ponudnika. V njih se tudi ne odražajo inovativnost, vlaganje v razvojne študije ter kadre. V navedenem primeru gre zgolj za ločene cene različnih količin blaga in ne za strukturo cene. Nenazadnje že iz samih nazivov stolpcev s podatki, ki so predmet tega pritožbenega postopka, nedvomno izhaja, da gre za podatke o količinah in cenah na enoto ponujenih izdelkov. Glede na navedeno je tudi neutemeljeno sklicevanje stranskega udeleženca na odločbo IP št. 090-28/2010-5 z dne 15. 7. 2010, saj se v delu, v katerem jo stranski udeleženec citira, ne nanaša na cene na enoto, temveč na analizo oziroma revizijo ponudbene cene, ali bo ponudnik za takšno najugodnejšo ponudbeno ceno dejansko lahko izvedel storitev, ki je predmet javnega naročanja.

 

Poleg tega IP poudarja, da gre v konkretnem primeru za izbranega ponudnika, zato je treba upoštevati tudi določbo 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. IP ob tem poudarja, da je bilo v konkretnem postopku javnega naročila temeljno merilo za izbor ponudnika sicer res najnižja skupna ponudbena cena (v primeru dveh ali več ponudnikov z enako najnižjo skupno ponudbeno ceno se najugodnejšega ponudnika izbere z žrebom), vendar pa se na najugodnejšo ceno ni mogoče opreti, če ponudnik ne izpolnjuje pogojev, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji in jih je bilo treba dokazati z ustreznimi listinami. Javni del ponudbe tako nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije, ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. Po oceni IP za poslovno skrivnost v postopkih javnega naročanja tako ni mogoče določiti tistih podatkov iz predložene ponudbe, ki odražajo izpolnjevanje pogojev, saj jih je dopustno razkriti javnosti tudi na podlagi 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. V primeru neizpolnjevanja pogojev bi namreč morala biti ponudba izločena, zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje, da ima lahko javnost v skladu z načelom transparentnosti možnost preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna. Glede na to, da je šlo v konkretnem primeru za izbranega ponudnika, IP ugotavlja, da ima javnost preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico preverjanja izpolnjevanja pogojev javnega naročila, saj je na podlagi ocene organa, da ponudnik izpolnjuje vse pogoje, prišlo do porabe javnih sredstev. Ni mogoče trditi, da bi bilo temu pogoju zadoščeno zgolj ob omogočenem dostopu do ponudnikove izjave, da izpolnjuje vse pogoje. IP dodaja, da je tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 1613/2009 z dne 28. 4. 2010 potrdilo odločitev IP, da so dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika (šlo je za referenčna potrdila in specifikacijo ponudbene cene), ki izkazujejo zahtevane pogoje javnega naročila, prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatke o porabi javnih sredstev.

 

Kot že navedeno, nedvomno dokumente, ki vsebujejo informacije o porabi javnih sredstev oz. informacije iz določbe 2. odst. 35. čl. ZJN-3, predstavljajo dokazila o izpolnjevanju pogojev in meril iz razpisne dokumentacije. V konkretnem primeru so merila in pogoji, ki jih je moral izpolnjevati posamezni ponudnik, določeni v razpisni dokumentaciji, ki je prosto dostopna na spletu. Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo IP ugotavlja, da podatki, ki so predmet tega pritožbenega postopka, predstavljajo informacije o izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije javnega naročila, zaradi česar jih ni mogoče označiti kot poslovno skrivnost. Res je sicer, da je za predmetno javno naročilo in sklop, na katerega se nanašajo podatki, ki so predmet tega pritožbenega postopka (sklop 5 – higienska papirna konfekcija), glavno merilo za izbor najnižja cena. Upošteva se skupna vrednost posameznega sklopa javnega naročila. Vendar pa je, kot že navedeno, treba upoštevati tudi pogoje predmetnega javnega naročila. Glede na razpisno dokumentacijo, mora ponudnik izpolnjevati vse pogoje iz poglavja III. Navodila o načinu dokazovanja ponudnikove sposobnosti za izvedbo javnega naročila.[3] Kot izhaja iz navedenega poglavja, mora za dokazovanje izpolnjevanja pogojev ponudnik priložiti dokazila, ki so navedena pri vsakem od zahtevanih pogojev, ter tudi dokazila, ki so razvidna iz Priloge 2 vsakega posameznega sklopa. Med pogoji je v sklopu 3. Ekonomsko-finančna sposobnost, naveden tudi pogoj, da mora ponudnik izpolniti obrazec Ponudba cene, kjer navede ponudbene cene, skladno s poglavjem II. Dokazilo za izpolnjevanje navedenega pogoja je izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec Priloga 2 – Ponudba cene z vpisano vrednostjo sklopa, za katerega oddaja svojo ponudbo. Prav tako iz razpisne dokumentacije izhaja, da mora ponudnik izpolniti obrazec »Priloga 2 – ponudba-cene«,[4] pri čemer so podana natančna navodila, kako naj ponudnik navede ponudbeno ceno. Ponudnik mora navesti ponudbeno ceno na enoto brez DDV, vrednost DDV, ceno na enoto z DDV, skupno ceno (upoštevajoč zahtevano količino) brez DDV, vrednost DDV in skupno vrednost (upoštevajoč zahtevano količino) z DDV. Cene morajo biti navedene v EUR, izražene pa na način, natančno opredeljen v razpisni dokumentaciji.[5] Obrazec, ki je bil predmet zahteve prosilca in iz katerega izhajajo podatki, ki so predmet tega pritožbenega postopka, je torej vnaprej natančno predpisan s strani organa kot naročnika in je del razpisne dokumentacije, hkrati pa predstavlja enega izmed obveznih dokazil za izkazovanje ekonomsko-finančne sposobnosti ponudnika. Poleg tega organ že v izpodbijani odločbi izrecno navaja, da je dopustil vpogled v tiste dele dokumentacije, na podlagi katerih je ocenjeval in med seboj primerjal različne ponudbe, ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbral najugodnejšega ponudnika. Iz navedene argumentacije organa izhaja, da je organ dopustil vpogled tudi v podatke, ki so predmet tega pritožbenega postopka, ker je tudi na njihovi podlagi izbral stranskega udeleženca kot najugodnejšega ponudnika. Nenavsezadnje pa je organ, kot izhaja iz podatkov portala javnih naročil, s stranskim udeležencem tudi na podlagi teh podatkov sklenil pogodbo o dobavah čistilnega in toaletnega materiala v pogodbeni vrednosti 643.000,00 EUR z DDV. Pri tem je bistvenega pomena, da so v konkretnem primeru predmet pritožbenega postopka podatki o enotah, količinah na enoto in cenah na enoto ponujenega blaga, torej podatki, iz katerih je razvidno, kolikšno količino blaga (kartonov, paketov itd.) stranski udeleženec ponuja za določen znesek. Najnižja cena, kot ocenjevalni kriterij, je zato zagotovo povezana s količino ponujenih enot, saj bi sicer v nasprotnem primeru najnižja cena lahko pomenila dolgoročno negospodarno ravnanje z javnimi sredstvi. Cena javnega naročila brez ugotavljanja ponujene količine bi namreč lahko bila ugodna samo ob sami sklenitvi pogodbe, ob uporabi pa bi se izkazalo, da so potrebe po posameznih pakiranjih izdelkov bistveno večje in bi se začetna nizka cena naročila, ob izvajanju pogodbe, bistveno povečala. IP tako ugotavlja, da podatki, ki so predmet tega pritožbenega postopka, predstavljajo merilo oziroma so z merilom neposredno povezani, saj brez teh podatkov ni mogoče ugotoviti, katera ponudba je najugodnejša oz. najnižja, kar je bil ocenjevalni kriterij v obravnavanem javnem naročilu. Glede na navedeno podatki, ki so predmet tega pritožbenega postopka, nedvomno predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev in so glede njih izpolnjeni pogoji za razkritje iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP ob tem še dodaja, da je takšno stališče, v smiselno enaki zadevi, potrdilo tudi Upravno sodišče RS v sodbi pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009.

 

IP tako ugotavlja, da podatki, ki so predmet tega pritožbenega postopka, sicer predstavljajo poslovno skrivnost po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 (subjektivni kriterij), vendar pa gre za podatke, ki so javni že na podlagi določb ZJN-3, zaradi česar v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 ne morejo biti določeni kot poslovna skrivnost. Poleg tega pa so izpolnjeni tudi pogoji za uporabo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (gre za informacije o porabi javnih sredstev), zaradi česar jih je treba razkriti tudi na tej pravni podlagi.

 

Na tem mestu IP še dodaja, da ne drži navedba stranskega udeleženca, da iz prvega odstavka, na strani 5 izpodbijane odločbe izhaja, da je organ štel podatke, ki so predmet tega pritožbenega postopka, za poslovno skrivnost. Gre namreč za enega izmed zadnjih stavkov obrazložitve izpodbijane odločbe, v kateri organ povzema, katere vse podatke vseh ponudnikov (in ne konkretno stranskega udeleženca) je štel za poslovno skrivnost. Tiste podatke stranskega udeleženca, ki jih je organ štel za poslovno skrivnost, je organ izrecno navedel v 4. alineji drugega odstavka 1. točke izreka izpodbijane odločbe. Tam je organ navedel, da se v posredovanem ponudbenem predračunu stranskega udeleženca prekrijejo le podatki iz stolpcev 3, 4 in 5. Navedba stranskega udeleženca, da je organ štel podatke, ki so predmet tega pritožbenega postopka za poslovno skrivnost, je tako neutemeljena.

 

Glede na vse navedeno je IP ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je odločil, da se ob posredovanju ponudbenega predračuna stranskega udeleženca prosilcu ne prekrijejo podatki iz stolpcev št. 6 (enota kos/ listič/ rola/ servieta/ brisača/…), 12 (št. metrov/lističev/m1 v enoti pakiranja ponudnika), 13 (cena na enoto pakiranja ponudnika brez DDV), 14 (količina enot pakiranja ponudnika, ki jo vsebuje en karton) in 15 (cena enega kartona blaga brez DDV, upoštevajoč stolpec 12). IP je zato pritožbo stranskega udeleženca, na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko zoper odločbo Ministrstva za obrambo sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:                                                        

Maja Lubarda, univ. dipl. prav.                                     

svetovalka IP                                                               

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah,

namestnica informacijske pooblaščenke

 


[1] Komentar k prvem odstavku 39. člena ZGD-1, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), avtorji komentarja Marijan Kocbek ... et al., GV založba, 2006, Ljubljana;

[2] Glej Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) s komentarjem, urednik: S. Matas, avtorji: M. Basta Trtnik, V. Kostanjevec, S. Matas, M. Potočnik, U. Skok Klima, Uradni list Republike Slovenije, 2016, str. 183.

[3] Glej poglavje III. Navodila o načinu dokazovanja ponudnikove sposobnosti za izvedbo javnega naročila.

[4] Glej poglavje II. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, točka 5. Ponudbena cena.

[5] Id.