Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 30.06.2008
Naslov: Urban Matej, odvetnik Odvetniške družbe Brecelj in partnerji - Okrožno sodišče v Ljubljani
Številka: 021-65/2008/4
Kategorija: Osebni podatek, Kazenski postopek
Status: Delno odobreno


Številka:  021-65/2008/4
Datum: 30. 6. 2008

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS št. 80/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Urbana Mateja, odvetnika Odvetniške družbe Brecelj in partnerji d.n.o. – o.p., Dvorakova 11a, Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. Su 76/2008-2 z dne 19. 5. 2008 Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:

1.    Pritožbi se ugodi.

2.    Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni od prejema te odločbe posredovati naslednje dokumente:
-    fotokopijo 1. in 2. strani zapisnika o glavni obravnavi opr. št. III K 33/2008, pri čemer mora organ na 1. strani prekriti imena in priimke prič ter kazensko sankcijo, ki je predlagana za obtoženega, na 2. strani pa vso besedilo za sklepom, da se iz glavne obravnave izključi javnost;
-    fotokopijo sklepa št. III K 33/2008, pri čemer mora organ v uvodu sklepa prekriti podatke o kazenski sankciji, v izreku sklepa pa mora prekriti vse podatke oz. celotno besedilo za imenom in priimkom obdolženega do konca prvega razdelka (do oznake ***).
 
3.    V ostalem delu se zahteva prosilca zavrne.


OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 14. 5. 2008 pri organu vložil zahtevo za posredovanje fotokopije sodbe in fotokopije zapisnika o glavni obravnavi v zadevi III K 33/2008.

O zahtevi prosilca je organ dne 19. 5. 2008 izdal odločbo št. Su 76/2008-2, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi organ med drugim navaja, da je v omenjeni zadevi šlo za postopek, kjer je bila po 295. čl. Zakona o kazenskem postopku javnost na glavni obravnavi izključena. Iz tega organ ugotavlja, da ne gre za informacijo javnega značaja. Po določbah procesnega zakona – Zakona o kazenskem postopku, se vsakemu, ki ima upravičen interes, sme dovoliti pregled in prepis posameznih kazenskih spisov. Organ ugotavlja, da prosilec v svoji prošnji opravičene koristi ni izkazal. Prav tako ZDIJZ v 3. tč. 1. odst. 6. čl. določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. S tem je priznana izjema od načela prostega dostopa, ki kot legitimnega priznava zasebni interes stranke, da se varuje njena zasebnost.

Na odločbo organa je prosilec dne 27. 5. 2008 pri organu vložil pritožbo. V njej navaja, da mu je organ odrekel vročitev lastne sodbe in zapisnika, čeprav je tako sodba, kot tudi zapisnik, v skladu s 4. čl. ZDIJZ nedvomno informacija javnega značaja. Sodbe sodišč se v celoti izdajajo v imenu ljudstva, zaradi tega si prosilec praktično ne zna predstavljati, iz kakšnega razloga mu sodišče svoje lastne sodbe, ki jo je dejansko izdalo v prosilčevem imenu, ne želi izročiti. Z navedeno odločbo se je organ tako očitno postavil na stališče, da javnost oziroma ljudstvo pravzaprav nima pravice pridobiti sodb, ki jih sodišče izdaja v njegovem imenu in da o obravnavah, ki jih sodišče ravno tako vodi v imenu ljudstva, to isto ljudstvo ravno tako ne more pridobiti nobenega podatka. Organ sicer meni, da, ker naj bi bila javnost na glavni obravnavi izključena, iz tega razloga ne gre za informacijo javnega značaja, kar pa je materialnopravno popolnoma zgrešeno. Informacija javnega značaja je definirana v 4. čl. ZDIJZ in obe zahtevani informaciji v celoti izpolnjujeta te kriterije (izhajanje iz delovnega področja, razpolaganje, materializirana oblika), tako da v tem, da gre v primeru sodbe in zapisnika o glavni obravnavi za informacijo javnega značaja, ne more biti nobenega dvoma.

Organ bi kvečjemu lahko zavrnil zahtevo zaradi izjem iz 6. čl. ZDIJZ, teh izjem pa v postopku ni ugotavljal, ravno tako pa po mnenju prosilca nobena izmed izjem ni podana. Eventuelno bi lahko prišla v poštev le izjema iz 3. tč. 6. čl. ZDIJZ, vendar pa bi organ osebne podatke o storilcu oz. pričah lahko prekril na preprost način, tako da bi jih izbrisal iz sodbe oziroma zapisnika o glavni obravnavi. Prosilec obenem še dodaja, da meni, da mu opravičene koristi ni potrebno izkazati, če pa organ meni, da bi jo moral, bi moral njegovo vlogo obravnavati kot nepopolno in ga, v skladu s 67. čl. ZUP, pozvati, da pomanjkljivosti odpravi, kar pa se ni zgodilo. Prosilec bi namreč lahko izkazal tudi pravni interes za vpogled v postopek, saj je bil v tem postopku pooblaščenec oškodovanke in priče B. M, za katero je celo predlagal anonimno zaslišanje, čemur pa sodišče ni ugodilo in zaradi česar je prosilec že sprožil ustavni spor, ki še vedno poteka pred Ustavnim sodiščem RS. Prosilčev pravni interes bi organ lahko ugotovil tudi s preprostim vpogledom v svoj lastni spis opr. št. III K 33/2008, kar pa se ni zgodilo, tako da je organ v tem postopku tudi bistveno kršil določbe ZUP in nepopolno ugotovil dejansko stanje. Prosilec kot dokaz predlaga vpogled v spis Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. III K 33/2008.

Organ je pritožbo prosilca, z dopisom z dne 2. 6. 2008, dne 3. 6. 2008 odstopil v obravnavo Pooblaščencu.

Ker je Pooblaščenec ugotovil, da mu organ ni posredoval vseh dokumentov, potrebnih za odločitev v predmetni zadevi, ga je, z dopisom št. 021-65/2008/2 z dne 4. 6. 2008 pozval, naj mu, na podlagi 1. odst. 10. čl. ZInfP in 2. odst. 245. čl. ZUP, posreduje zahtevo prosilca z dne 14. 5. 2008 in informacije, ki jih je zahteval prosilec (to je fotokopijo sodbe in zapisnika o glavni obravnavi v zadevi III K 33/2008).

Organ je Pooblaščencu zahtevane dokumente posredoval dne 11. 6. 2008. Obenem je pojasnil, da izhaja sklep o izključitvi javnosti z glavne obravnave iz zapisnika o glavni obravnavi, sklep, s katerim se je izrekla kazenska sankcija, pa je z dnem 3. 4. 2008 pravnomočen.
    
Pritožba je utemeljena.

1.    Pojem informacije javnega značaja

Pravica dostopa do informacij javnega značaja je temeljna človekova pravica, določena v 2. odstavku 39. člena Ustave RS, ki pravi: »Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon«. Način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin je, po drugem odstavku 15. člena Ustave RS, mogoče predpisati z zakonom, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine. Po tretjem odstavku 15. člena Ustave RS pa so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Ustava RS. Način uresničevanja pravice do informacij javnega značaja je uredil ZDIJZ, ki je v 6. čl. določil tudi izjeme, ki zagotavljajo uresničevanje drugih pravic, ki omejujejo dostop do informacij javnega značaja, oziroma je določil varstvo tistih pravic, v katere trči pravica dostopa do informacije javnega značaja. Med njimi je denimo varstvo osebnih podatkov (38. čl. Ustave RS) ali enako varstvo pravic (22. čl. Ustave RS) oziroma domneva nedolžnosti (27. čl. Ustave RS).

Dostop do informacij javnega značaja je med temeljnimi človekovimi pravicami ena mlajših pravic, saj jo je večina držav začela umeščati v svoje zakone šele v 20. stoletju, mnoge države pa tega področja še danes nimajo urejenega (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 25 in nasl.). Ustava RS je bila sprejeta leta 1991, vendar pa je določba 2. odstavka 39. člena dolgo časa ostala neuresničena. V slovenskem pravu so obstajale nekatere posamične določbe področnih zakonov, ki so se bežno dotikale tega vprašanja, vendar so bila ta vprašanja urejena povsem nesistematično, parcialno in izjemno pomanjkljivo. Vsak za svoje področje so dostop do informacij zelo neenotno urejali Zakon o varstvu okolja (ZVO), Zakon o medijih (Zmed), Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN) ter Zakon o arhivskem gradivu in arhivih (ZAGA). Vsi so izredno pomanjkljivo urejali postopek za dostop do informacij javnega značaja in pravno varstvo v tem postopku, tako da te pravice skorajda ni bilo moč uresničevati (glej: doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 99).

S sprejemom ZDIJZ, ki predstavlja konkretizacijo pravice iz 2. odstavka 39. člena Ustave RS, je zakonodajalec celovito in enotno uredil to področje. Iz 2. člena ZDIJZ izhaja, da je namen tega zakona zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Domet tega zakona je zelo širok in se razteza na vsa področja delovanja javne oblasti, javnopravnih subjektov in drugih subjektov, ki zanje opravljajo javne funkcije. ZDIJZ ne določa izrecno, katere vrste informacij so javno dostopne, a hkrati nobene od njih a priori  tudi ne izključuje (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 149). Iz navedenega je mogoče razbrati, da je treba vse informacije javnega značaja obravnavati enako.

ZDIJZ v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi vseh sodišč kot pravosodnih organov, ne le državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z javnopravno dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).   

Po 1. odst. 1. čl. Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 100/2005 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZS-UPB2) sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodniki na sodiščih, ustanovljenih s tem ali z drugim zakonom. Iz navedenega izhaja, da izvajanje sodne oblasti (kamor sodi tudi sojenje v konkretnih kazenskih zadevah), predstavlja del javnopravnih nalog organa in s tem spada v njegovo delovno področje.

Zaradi navedb prosilca, ki utemeljuje, kakšen cilj zasleduje s pridobitvijo zahtevanih informacij ter navedb organa, iz katerih izhaja, da prosilec ni izkazal upravičenega interesa, Pooblaščenec  pojasnjuje, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. čl. ZDIJZ).

Po tej določbi so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti.

Upoštevaje vse navedeno in definicijo informacije javnega značaja po 1. odst. 4. čl. ZDIJZ,  Pooblaščenec zaključuje, da zahtevani zapisnik z glavne obravnave v kazenski zadevi, ki jo obravnava sodišče ter sodba v konkretni kazenski zadevi, izpolnjujeta pogoje za informacijo javnega značaja, saj so izpolnjeni vsi trije osnovni kriteriji, po katerih lahko opredelimo informacijo javnega značaja: informacija izvira iz delovnega področja organa, organ z njo razpolaga, informacija pa se obenem nahaja v  materializirani (pisni) obliki.

2.    Izjeme od prostega dostopa

Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Le – ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.

Pooblaščenec je preučil dokumenta, ki ju zahteva prosilec in v nadaljevanju presojal, ali gre za prosto dostopne informacije ali pa je podana katera od izjem od prostega dostopa, določena v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.

3.    Izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ

3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. št. 94/07 - UPB; ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov (1. čl. ZVOP-1).

Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.

Pooblaščenec najprej ugotavlja, da je bila z glavne obravnave, o kateri prosilec zahteva zapisnik, izključena javnost zaradi varstva osebnega in družinskega življenja obtoženca v skladu z 295. čl. ZKP. Z vpogledom v oba zahtevana dokumenta je Pooblaščenec obenem ugotovil, da oba zahtevana dokumenta vsebujeta številne podatke o zdravstvenem stanju obtoženca ter podatke, ki se vodijo v kazenski evidenci. Po 19. tč. 1. odst. 16. čl. ZVOP-1 spadajo podatki o zdravstvenem stanju in podatki o vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence med občutljive osebne podatke. Gre za posebno kategorijo osebnih podatkov, ki posegajo v »globino« razkrivanja posameznikove osebnosti. Poseg vanje pomeni poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti. Občutljivi osebni podatki, ki so najsubtilnejša kategorija osebnih podatkov, so definirani v 19. točki 6. člena ZVOP-1, našteti pa so taksativno, in ne primeroma. Ker zaradi občutljivosti potrebujejo posebno varstvo in zaščito ter omejitve dopustne obdelave, je v osmih točkah 13. člena ZVOP-1 taksativno določenih osem pravnih podlag, ki dopuščajo obdelavo občutljivih osebnih podatkov. Občutljivi osebni podatki se torej lahko obdelujejo zgolj in samo v osmih, taksativno določenih primerih. V konkretnem primeru je Pooblaščenec ugotovil, da bi prišla v poštev samo 1. tč. 13. čl. ZVOP-1, v skladu s katero se občutljivi osebni podatki lahko obdelujejo, če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom. Pooblaščenec je ugotovil, da navedena pravna podlaga ni podana, zato je treba zaključiti, da zahtevani podatki o zdravstvenem stanju obtoženca in podatki, ki se vodijo v kazenski evidenci, predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

Prav tako gre za varovane podatke pri podatkih o zaslišanih pričah, saj se ti podatki nanašajo na konkretne, fizične osebe, pri čemer ni pravne podlage za obdelavo teh osebnih podatkov v smislu 9. čl. ZVOP-1. Navedeni člen namreč določa, da je osebne podatke v javnem sektorju, kamor po določbi 22. tč. 1. odst. 6. čl. ZVOP-1, kot državni organi spadajo tudi sodišča, dopustno obdelovati samo v primerih, ko obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Ker v konkretnem primeru ni zakonske podlage za obdelavo (tudi razkritje) osebnih podatkov o zaslišanih pričah, gre za varovane osebne podatke in se tem za izjemo po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

Pooblaščenec pa je obenem ugotovil, da zahtevana dokumenta vsebujeta tudi informacije, glede katerih ni podana nobena izmed izjem po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in gre torej za prosto dostopne informacije javnega značaja, do katerih mora organ prosilcu omogočiti dostop.

V zvezi s tem je najprej treba pojasniti, da osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnim razmerjem javnega uslužbenca ter podatki o porabi javnih sredstev, po 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, niso varovani osebni podatki, razen v primerih podanih izjem iz 1. in 5. do 8. točke 1. odst. 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

Tako je Pooblaščenec ugotovil, da niso varovani osebni podatki predsednika senata in sosodnika, sodnikov porotnikov, okrožnega državnega tožilca in zapisnikarja, saj gre za osebne podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma izvajanjem javne funkcije.

Ustava RS v 1. odst. 129. čl. določa, da je funkcija sodnika trajna ter da sodnike voli državni zbor na predlog sodnega sveta (130. čl.). Da sodniki opravljajo javno funkcijo, je razvidno tudi iz 1. čl. Zakona o sodniški službi (Ur. l. RS, št. 27/2007 – UPB3), ki določa, da sodnik, izvoljen v sodniško funkcijo, dobi položaj, ki mu ga zagotavljajo ustava, zakon, ki ureja organizacijo in pristojnost sodišč in ta zakon. Najpreciznejšo definicijo funkcionarjev pa vsebuje Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 56/2002, ZSPJS), ki v 3. tč. 2. čl. določa, da so funkcionarji osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami, osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti. Iz navedenih določb izhaja, da so sodniki javni funkcionarji, ki opravljajo javno funkcijo, kar pomeni, da tudi v primeru sodnikov pride v poštev določba 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki pravzaprav predstavlja izjemo (določenih) izjem, tako tudi izjeme iz 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. To pomeni, da v primeru, ko gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, ne gre za izjemo iz 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zato osebna imena predsednika senata in sosodnika v obravnavanih dokumentih niso varovani osebni podatki. Prav tako varovanih osebnih podatkov ne predstavljajo imena sodnikov porotnikov, saj pri sojenju opravljajo javno funkcijo, za katero prejemajo nagrado iz javnih sredstev.

Glede imena državnega tožilca in zapisnikarja gre ugotoviti, da  sta oba javna uslužbenca v smislu 1. čl. Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS; št. 56/2002 ter spremembe, ZJU), v konkretnem primeru pa se njuni osebni podatki v dokumentih pojavljajo v zvezi z delovnim razmerjem, ki ga opravljata, zato je dostop do njunih osebnih podatkov, v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, treba dovoliti.

Med varovane osebne podatke tudi ne moremo uvrstiti imen in priimkov odvetnikov, ki so navedeni v zahtevanem zapisniku o glavni obravnavi in sklepu št. III K 33/2008. Ti podatki so namreč že javno dostopni na svetovnem spletu (http://www.ius-software.si/seznami/default.htm), v obeh dokumentih pa se pojavljajo v popolnoma istem kontekstu oziroma z istim namenom, t. j. v vlogi opravljanja odvetniškega poklica. Dodati je potrebno tudi, da odvetnik opravlja posebno službo oziroma svoboden poklic, ki zagotavlja poklicno strokovno zastopanje pravnih in fizičnih oseb v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi kot tudi druge oblike pravne pomoči. Po določbi 137. čl. Ustave RS je odvetništvo samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon; najbolj pomembno pa je, da je odvetništvo po isti določbi tudi del pravosodja in je s tem vezano na poštenost, neodvisnost, strokovnost in skrbnost. Zakon o odvetništvu (Ur. l. RS, št. 18/1993, v nadaljevanju ZOdv) zato ureja ne le pravice in dolžnosti odvetnikov, temveč tudi pogoje, ki jih je potrebno izpolniti za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica. Iz vsega navedenega sledi, da so odvetniki relevanten del pravosodnega sistema, zato njihovega imena in priimka pri opravljanju odvetniškega poklica ni mogoče šteti za varovan osebni podatek. Iz teh razlogov niso varovani osebni podatki pooblaščenca oškodovanca in zagovornika, saj v konkretnem postopku ne nastopata kot fizični osebi, ampak kot poslovna subjekta v zvezi z opravljanjem odvetniškega poklica. Upoštevaje 1. čl. Zakona o odvetništvu se pravica opravljati odvetniški poklic pridobi z vpisom v imenik odvetnikov, ki ga vodi Odvetniška zbornica Slovenije in je javno dostopen na njeni spletni strani:
www.odvzb.si/iskalnik.aspx, kar je v javnem interesu.  

Pooblaščenec prav tako ugotavlja, da ni varovan osebni podatek ime in priimek obtoženega. Organ namreč razpored glavnih obravnav v kazenskih zadevah javno objavlja, med drugim na svoji spletni strani, www.sodisce.si/okrolj/default.asp, iz tega razporeda pa sta razvidna tudi ime in priimek obtoženega v posamezni kazenski zadevi. Nasprotno temu so iz prostega dostopa izvzeti vsi ostali osebni podatki obtoženega, ki so navedeni med njegovim zagovorom oziroma zaslišanjem po določbah ZKP (podatki o starših, datum rojstva, kraj rojstva, narodnost, državljanstvo, stalno prebivališče, itd.).

Pooblaščenec po preučitvi vsebine obeh zahtevanih dokumentov tako ugotavlja, da dokumenta vsebujeta tako podatke, ki, v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja, kot tudi podatke, ki so prosto dostopni. V skladu s tem bi organ moral uporabiti institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ in podatke, ki predstavljajo izjemo, prekriti, do ostalega dela pa prosilcu omogočiti prost dostop.

4.    Izjema po 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ

V zvezi z izjemo po 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ Pooblaščenec zgolj pojasnjuje, da navedena izjema omogoča organu zavrnitev zahteve za dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. 6. točka 1. odst. 6. čl ZDIJZ določa kumulativno dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme: 1. da je postopek še v teku, 2. da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka.

Za obstoj te izjeme morata biti nujno podana skupaj oba pogoja. V drugem delu te izjeme, v katerem se zahteva škoda na izvedbi postopka, je vsebovan test, v teoriji imenovan škodni test. Škodni test je eden izmed testov t.i. tehtanja. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo.

Izhajajoč iz navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je v konkretnem primeru kazenski postopek pravnomočno zaključen, zato razkritje zahtevanih informacij ne more škodovati izvedbi tega postopka. V skladu s tem je treba zaključiti, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni zakonski pogoji za obstoj izjeme po 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
5.    Institut delnega dostopa

Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v obeh zahtevanih dokumentih, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop da zahtevanih dokumentov.

Institut delnega dostopa je urejen v 7. čl. ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino drugega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005 s spremembami in dopolnitvami) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) bi delno razkritje ogrozilo zaupnost varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
 
Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru mogoče uporabiti institut delnega dostopa, in sicer tako, da organ v dokumentih, ki jih zahteva prosilec, prekrije varovane osebne podatke in tako informacijo posreduje prosilcu v obliki fotokopije. Organ mora v roku 15 dni od prejema te odločbe prosilcu posredovati naslednje dokumente:
•    fotokopijo 1. in 2. strani zapisnika o glavni obravnavi opr. št. III K 33/2008, pri čemer mora organ na 1. strani prekriti imena in priimke prič ter kazensko sankcijo, ki je predlagana za obtoženega, na 2. strani pa vso besedilo za sklepom, da se iz glavne obravnave izključi javnost,
•    fotokopijo sklepa št. III K 33/2008, pri čemer mora organ v uvodu sklepa prekriti podatke o kazenski sankciji, v izreku sklepa pa mora prekriti vse podatke oz. celotno besedilo za imenom in priimkom obdolženega do konca prvega razdelka (do oznake ***).

V ostalem delu se zahteva prosilca zavrne, saj zahtevani podatki predstavljajo izjemo po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in s tem izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, ker je zahtevo prosilca v celoti zavrnil in ni presojal možnosti delnega dostopa, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka odločbe.


Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka