Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 28.02.2017
Naslov: Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij - JP Energetika Šentrupert d.o.o.
Številka: 0902-24/2016
Kategorija: Ali gre za delovno področje organa?, Ali dokument obstaja?
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval fotokopije dokumentov, iz katerih bodo razvidni celotni posamezni stroški, ki so zajeti v stroških materiala, storitev, dela, tekočega investicijskega vzdrževanja, amortizacije, drugih stroškov (odhodki) poslovanja in stroških financiranja, ki so del fiksnih stroškov, ki jih je organ navedel v dopisu, ki ga je prosilec prejel dne 16. 8. 2016, in sicer za obdobje leta 2015. Nadalje je prosilec navedel, da zahteva tudi fotokopije stroškov materiala oziroma sekancev, ki so bili sestavni del variabilnega dela stroškov za leto 2015. Organ je v izpodbijani odločbi zavzel stališče, da kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom in zavezanec po 1. a členu ZDIJZ zahtevanih podatkov ni dolžan posredovati, zatrjeval pa je tudi, da z informacijami ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ, kot javno podjetje, zavezan za posredovanje informacij javnega značaja tudi kot pravna oseba javnega prava. V ponovljenem postopku pa mora primarno ugotoviti, katere informacije je prosilec sploh zahteval. Sporna je namreč vsebina zahteve prosilca. IP je tako pritožbi ugodil in zadevo vrnil v ponovno odločanje.

ODLOČBA:

 

 

Številka: 0902-24/2016/6

Datum: 28. 2. 2017

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/137 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Republike Slovenije, Ministrstva za pravosodje, Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Generalnega urada, Jesenkova 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 4. 11. 2016, zoper odločbo Javnega podjetja Energetika Šentrupert d.o.o., Šentrupert 33, 8232 Šentrupert (v nadaljevanju zavezanec), št. Odl-2016-1 z dne 20. 10. 2016, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1.         Pritožbi prosilca z dne 4. 11. 2016 zoper odločbo Javnega podjetja Energetika Šentrupert d.o.o., št. Odl-2016-1 z dne 20. 10. 2016 se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

 

2.         V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne  13. 9. 2016 na organ vložil zahtevo za posredovanje informacije javnega značaja. Organ ga je dne 28. 9. 2016 pozval na dopolnitev vloge, ker iz vloge ni razvidno, s katerimi konkretnimi informacijami se želi prosilec seznaniti, niti na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevanih informacij. Z vlogo z dne 6. 10. 2016, št. 430-199/2016/28, je prosilec vlogo dopolnil. Navedel je, da zahteva fotokopije dokumentov, iz katerih bodo razvidni celotni posamezni stroški, ki so zajeti v stroških materiala, storitev, dela, tekočega investicijskega vzdrževanja, amortizacije, drugih stroškov (odhodki) poslovanja in stroških financiranja, ki so del fiksnih stroškov, ki jih je organ navedel v dopisu, ki ga je prosilec prejel dne 16. 8. 2016, in sicer za obdobje leta 2015. Nadalje je prosilec navedel, da zahteva tudi fotokopije stroškov materiala oziroma sekancev, ki so bili sestavni del variabilnega dela stroškov za leto 2015.

 

O zahtevi prosilca je organ dne 20. 10. 2016 izdal odločbo št. Odl-2016-1 (dalje izpodbijana odločba). Navaja, da je Energetika Šentrupert d.o.o. gospodarska družba, katere ustanovitelj je Občina Šentrupert. Kot takšna je zavezanec po 1.a členu ZDIJZ, pri čemer je pri odločanju o zahtevi prosilca treba upoštevati 4.a člen ZDIJZ, ki določa, kaj je informacija javnega značaja v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Nadalje organ pojasnjuje, da je prosilec zahteval fotokopije dokumentov, iz katerih bodo razvidne analize stroškov, ki odpadejo na posamezno vrsto stroškov. Zahteval je namreč, da se fiksni stroški dobave toplote za obdobje leta 2015 analizirajo po njihovih elementih ter da zavezanec poda pojasnilo teh stroškov. S takšnim dokumentom ali več dokumenti, ki bi vsebovali zahtevane podatke, organ ne razpolaga, saj takšnih dokumentov ni nikoli pripravil. Prav tako organ ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi izhajali stroški sekancev, ki bi odpadli izključno na variabilni del stroškov za leto 2015. Po mnenju organa obveznost zavezanca ni v tem, da bi pripravil nov dokument s podatki, ki jih želi prejeti prosilec, zato je zahtevo zavrnil že iz tega razloga in se niti ni spuščal v presojo, ali je prosilčeva zahteva, ki se nanaša na stroške (in ne na izdatke), sploh lahko utemeljena glede na opredelitev, kaj informacija javnega značaja sploh je, saj to po njegovem ne bi pripeljalo do drugačne odločitve. Izhajajoč iz navedenega je organ zahtevo prosilca v celoti zavrnil.

 

Zoper predmetno odločbo je prosilec dne 4. 11. 2016 vložil pritožbo. Navaja, da je na podlagi ZDIJZ z vlogo z dne 6. 10. 2016 zahteval, da mu organ posreduje fotokopije dokumentov, iz katerih bodo razvidni celotni posamezni stroški, ki so zajeti v stroških materiala, stroških storitev, stroških dela, stroških tekočega investicijskega vzdrževanja, amortizacije, drugih stroških (odhodki) poslovanja in stroški financiranja, ki so del fiksnih stroškov za dobavo toplotne energije, ki jih je zavezanec posredoval prosilcu v dopisu z dne 16. 8. 2016, in sicer za obdobje leta 2015 ter fotokopije stroškov materiala oziroma sekancev, ki so bili sestavni del variabilnega dela stroškov za dobavo toplotne energije za leto 2015. V zvezi z navedbami organa v izpodbijani odločbi, da je prosilec zahteval pojasnilo in da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, prosilec navaja, da ni zahteval, da zavezanec poda analize stroškov ali poda pojasnilo stroškov. Želi zgolj pridobiti fotokopije dokumentov, iz katerih bo razvidno, kakšni so stroški materiala, stroški storitev, stroški dela, stroški tekočega investicijskega vzdrževanja, amortizacije, drugi stroški (odhodki) poslovanja in stroški financiranja, ki so zajeti v fiksnem delu cene za dobavo toplotne energije, ki jo organ mesečno zaračunava prosilcu. Dne 7. 7. 2016 sta se prosilec in organ na sestanku dogovorila, da bo organ prosilcu do 15. 8. 2016 posredoval utemeljitev in revizijo višine fiksnega dela cene za dobavo toplotne energije ter da se bosta po prejemu revizije prosilec in organ dogovorila o načinu plačevanja toplote. Organ je dne 16. 8. 2016 prosilcu poslal dopis, v katerem je poslal obrazložitev fiksnega dela cene in navedel vrednosti za stroške materiala, stroške storitev, stroške dela, stroške tekočega investicijskega vzdrževanja, amortizacije, druge stroške (odhodke) poslovanja in stroške financiranja. Prosilec meni, da če je organ lahko opredelil vrednosti za navedene postavke, mora imeti tudi dokumente, iz katerih je te vrednosti pridobil. Prosilec želi fotokopije dokumentov, iz katerih je zavezanec dobil seštevek vrednosti, ki jih je opredelil v zgoraj navedenem dopisu. Glede pridobitve fotokopij dokumentov, katerih seštevek so stroški materiala za lesne sekance, ki predstavljajo variabilni del cene, ki jo organ zaračunava prosilcu, pa prosilec poudarja, da je organ prosilcu v zgoraj navedenem dopisu prav tako poslal ovrednotene stroške za lesno biomaso (sekance), ki jo uporablja pri proizvodnji toplotne energije. Glede na to, da je te stroške lahko zneskovno opredelil, mora razpolagati z dokumenti, iz katerih je te znesek pridobil in katerih fotokopije zahteva prosilec. Glede na navedeno prosilec meni, da je njegova pritožba utemeljena in IP predlaga, da naloži organu, da mu posreduje fotokopije dokumentov, ki jih je zahteval v vlogi z dne 6. 10. 2016.

 

Pritožbo prosilca je organ dne 13. 12. 2016 odstopi v reševanje IP. IP je organ dne 14. 12. 2016, z dopisom št. 0902-24/2016/2 pozval za dodatna pojasnila in dokumente, ki pritožbi niso bili priloženi.

 

Odgovor organa je IP prejel dne 9. 1. 2017. Organ je pojasnil, da je pravna podlaga za njegovo ustanovitev podana v Odloku o ustanovitvi javnega podjetja Energetika Šentrupert d.o.o. (Uradni list RS, št. 50712, 15/14 in 27/16, v nadaljevanju: Odlok) in da opravlja dejavnosti iz tega akta kot izbirno gospodarsko javno službo proizvodnje toplote za daljinsko ogrevanje in dobavo toplote. Organ ponovno pojasnjuje, da dokumentov, ki jih zahteva prosilec, nima na način, da bi jih prosilcu lahko posredoval v obliki fotokopije. Podatki, na katere se sklicuje prosilec, so povzeti iz letnega poročila, to pa je javno objavljeno. Podatki, ki so navedeni v dopisu z dne 16. 8. 2016, na katerega se sklicuje prosilec, izhajajo iz naslednjih delov Letnega poročila za leto 2015:

-       Podatek pod zap. št. 1: drugi stroški materiala (str. 25) ob upoštevanju ključa na strani 22,

-       Podatek pod zap. št. 2, 4 in 7: stroški storitev za kotlovnico na str. 22

-       Podatek pod zap. št. 3: stroški dela na str. 22,

-       Podatek pod zap. št. 5: amortizacija na str. 22,

-       Podatek pod zap. št. 8: stroški financiranja na str. 23.

Organ navaja, da je iz zgornjih podatkov razvidno, da so informacije, ki jih želi prosilec, že javno objavljene in so mu kot takšne že bile posredovane. Iz letnega poročila je razvidna tudi razčlenitev posameznih postavk, kot je predpisana z zakonom. Z drugimi dokumenti, ki jih želi prosilec, pa organ ne razpolaga.

 

Ker je IP ugotovil, da mu organ tudi na poziv ni posredoval vseh zahtevanih dokumentov – v spisu je manjkala zahteva prosilca z dne 13. 9. 2016 in dopolnitev zahteve z dne 6. 10. 2016, ga je dne 18. 1. 2017, s pozivom 0902-24/2016/4, ponovno pozval na predložitev dokumentov. Zahtevane dokumente je organ IP posredoval dne 6. 2. 2017.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Po proučitvi vsebine izpodbijane odločbe in pritožbenih navedb prosilca je IP ugotovil, da je organ zahtevo prosilca zavrnil, ne da bi popolno ugotovil relevantno dejansko stanje. Iz izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je organ zavzel stališče, da je kot zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja dolžan postopati le kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom po 1. a členu ZDIJZ, pri odločanju pa je spregledal, da je kot pravna oseba javnega prava (javno podjetje) dolžan postopati tudi kot organ po 1. členu ZDIJZ. Kot je pojasnil sam organ v dopisu z dne 9. 1. 2017, je pravna podlaga za njegovo ustanovitev podana v Odloku o ustanovitvi javnega podjetja Energetika Šentrupert d.o.o. (Uradni list RS, št. 50712, 15/14 in 27/16, v nadaljevanju: Odlok), pri čemer organ opravlja gospodarsko javno službo proizvodnje toplote za daljinsko ogrevanje in dobavo toplote. V zvezi z obravnavo zahteve prosilca je bil organ tako dolžan postopati po določbah 12. – 26. člena ZDIJZ, pri čemer bi moral organ, po drugem odstavku 18. člena ZDIJZ, prosilcu pri dopolnitvi zahteve nuditi ustrezno pomoč. IP namreč ugotavlja, da je kljub temu, da je prosilec zahtevo z dne 13. 9. 2016 dopolnil (dne 6. 10. 2016), v obravnavani zadevi primarno sporno vprašanje, katere dokumente je prosilec sploh zahteval. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je organ pri odločitvi izhajal iz ugotovitve, da je prosilec zahteval fotokopije dokumentov, iz katerih bodo razvidne analize stroškov, ki odpadejo na posamezno vrsto stroškov. Po mnenju organa je prosilec namreč zahteval, da se fiksni stroški dobave toplote za obdobje leta 2015 analizirajo po njihovih elementih ter da organ poda pojasnilo teh stroškov. Takšni opredelitvi zahteve pa prosilec v pritožbi nasprotuje in navaja, da je zahteval fotokopije konkretnih dokumentov, iz katerih bo razvidno, kakšni so stroški materiala, stroški storitev, stroški dela, stroški tekočega investicijskega vzdrževanja, amortizacije, drugi stroški (odhodki) poslovanja in stroški financiranja, ki so zajeti v fiksnem delu cene za dobavo toplotne energije, ki jo organ mesečno zaračunava prosilcu. Prav tako prosilec glede pridobitve fotokopij dokumentov, katerih seštevek so stroški materiala za lesne sekance, ki predstavljajo variabilni del cene, ki jo organ zaračunava prosilcu, poudarja, da je zahteval fotokopije konkretnih dokumentov, iz katerih izhajajo stroški za lesno biomaso (sekance), ki jo uporablja pri proizvodnji toplotne energije. V okviru nudenja pomoči prosilcu po drugem odstavku 18. člena ZDIJZ bi moral organ prosilcu pojasniti, s katerimi konkretnimi dokumenti v zvezi s stroški razpolaga ter z njim razčistiti vprašanje, katere od teh dokumentov je prosilec zahteval. IP ob tem ni sledil navedbam organa, da z zahtevanimi informacijami v celoti ne razpolaga. Tako podatki iz letnega poročila kot informacije, ki jih je organ posredoval prosilcu v dopisu z dne 16. 8. 2016, namreč temeljijo na konkretnih stroških, zato dokumenti, iz katerih ti stroški izhajajo, nedvomno obstajajo. Če ne z drugimi, organ brez dvoma razpolaga s knjigovodskimi listinami (izpiski konto kartic, računi, pogodbe,..), ki so bile podlaga za prikaz podatkov v letnem poročilu in podlaga za pripravo podatkov prosilcu v dopisu z dne 16. 8. 2016. Zaradi dejstva, da je organ zgolj pavšalno odločil o zahtevi prosilca, ne da bi razjasnil, katere dokumente je prosilec sploh zahteval in ne da bi se konkretno opredelil do vprašanja, o kateri dokumentaciji odloča, je organ nepopolno ugotovil relevantna dejstva, ki bi jih glede na načela in določbe ZUP moral, posledično pa se v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se pri odločanju na podlagi ZDIJZ moral, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

Kot izhaja iz prvega odstavka 251. člena ZUP, organ druge stopnje, kadar med drugim ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka ali da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Vendar pa organ druge stopnje, glede na tretji odstavek 251. člena ZUP, če spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo.

Vrnitev zadeve v ponovno odločanje IP utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, s katerimi razpolaga organ. V ponovljenem postopku mora torej organ s prosilcem najprej razčistiti vprašanje, katere dokumente je ta zahteval, pri čemer mu mora nuditi ustrezno pomoč ter mu pojasniti, s katerimi dokumenti v zvezi s stroški razpolaga. Nadalje se mora organ konkretno opredeliti do vsakega zahtevanega dokumenta in se opredeliti, v katerem delu ti dokumenti predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, v katerem delu pa gre za morebitne izjeme od prosto dostopne informacije javnega značaja po prvem odstavku 6. člena in 5. a členu ZDIJZ. V ponovljenem postopku je organ dolžan v postopek pritegniti tudi morebitne stranske udeležence in jim omogočiti zaščito pravic ter jim dati možnost, da se opredelijo glede podatkov, ki jih je zahteval prosilec.

Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena in da je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je bila storjena bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dni od prejema te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah

namestnica pooblaščenke