Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 26.01.2009
Naslov: Univerza v Mariboru - Svet RS za visoko šolstvo
Številka: 021-89/2008/6
Kategorija: Osebni podatek, Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Odobreno


Številka: 021-89/2008/6
Datum: 26.01.09


Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A,  v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Sveta RS za visoko šolstvo, Trg OF 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 029-14/2007/31 z dne 16. 6. 2008, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


ODLOČBO:


1.    Pritožbi se ugodi, izpodbijana odločba št. 029-14/2007/31 z dne 16. 6. 2008 se odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku 5 (petih) dni od prejema te odločbe v obliki fotokopije posredovati izjave o pripravljenosti za sodelovanje, ki so priložene vlogam, ki so bile v letih 2003 – 2008 vložene na Svet RS za visoko šolstvo v vlogah za akreditacijo novih študijskih programov drugih visokošolskih zavodov, ki delujejo zunaj Univerze v Mariboru oziroma za akreditacijo novih visokošolskih zavodov, ki se ustanavljajo izven Univerze v Mariboru, za vse visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske sodelavce (nosilce) zaposlene na Univerzi v Mariboru, pri katerih je v izjavah kot oblika sodelovanja navedena podjemna ali avtorska pogodba oziroma dopolnilna zaposlitev.
Organ je dolžan:
a)    na 2 (dveh) izjavah, povezanih z izvajanjem študijskega programa »Upravno pravo« Fakultete za podiplomske državne in evropske študije, prekriti naslednje podatke:
-    ime in priimek nosilca,
-    podpis nosilca;
b)    na 5 (petih) izjavah, povezanih z izvajanjem študijskega programa »Poslovni asistent« Visoke poslovne šole Maribor, prekriti naslednje podatke:
-    ime in priimek nosilca,
-    domači naslov nosilca,
-    predmetno področje nosilca,
-    podpis nosilca;
c)    na izjavi, povezani z izvajanjem študijskega programa na Evropski pravni fakulteti, prekriti naslednje podatke:
-    ime in priimek nosilca,
-    podpis nosilca;
d)    na 4 (štirih) izjavah, povezanih z izvajanjem študijskega programa II. stopnje Komerciala na Visoki komercialni šoli Celje, prekriti naslednje podatke:
-    ime in priimek nosilca,
-    izvolitev v naziv,
-    domači naslov nosilca,
-    službena in mobilna telefonska številka nosilca,
-    podpis nosilca;
e)    na izjavi, povezani z izvajanjem študijskega programa I. stopnje Poslovna informatika na Visoki komercialni šoli Celje, prekriti naslednje podatke:
-    ime in priimek nosilca,
-    izvolitev v naziv,
-    zaposlitev nosilca,
-    domači naslov nosilca,
-    službena in mobilna telefonska številka nosilca,
-    podpis nosilca;
f)    na izjavi, povezani z izvajanjem študijskega programa na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije – MFDPŠ, prekriti naslednje podatke:
-    ime in priimek nosilca,
-    področje izvolitve v naziv nosilca,
-    zaposlitev nosilca,
-    domači naslov nosilca,
-    telefonska številka nosilca,
-    elektronski naslov nosilca,
-    podpis nosilca;
g)    na 4 (štirih) izjavah, povezanih z izvajanjem pedagoškega programa Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice, prekriti naslednje podatke:
-    ime in priimek nosilca,
-    podpis nosilca;
h)    na izjavi, povezani z izvajanjem študijskih programov Pravne fakultete in diplomatske akademije, prekriti naslednje podatke:
-    ime in priimek nosilca,
-    podpis nosilca;
i)    na izjavi, povezani z izvajanjem študijskih programov Pravne in diplomatske fakultete, prekriti naslednje podatke:
-    ime in priimek nosilca,
-    podpis nosilca;
j)    na 4 (štirih) izjavah, povezanih z izvajanjem študijskega programa druge stopnje Mednarodno inovativno poslovanje na Visoki poslovni šoli Maribor, prekriti naslednje podatke:
-    ime in priimek nosilca,
-    področje izvolitve v naziv nosilca, razen pri izjavi z dne 7. 6. 2007,
-    domači naslov nosilca,
-    podpis nosilca;
ter dodatno
•    pri izjavi z dne 6. 6. 2007 prekriti tudi podatek o:
- delovnem mestu nosilca,
- študijskem programu - predmetu nosilca;
•    pri izjavi z dne 4. 6. 2007 prekriti tudi podatek o:
- datumu izvolitve v naziv nosilca;
k)    na 6 (šestih) izjavah, povezanih z izvajanjem študijskega programa na Visoki šoli za tehnologijo polimerov, prekriti naslednje podatke:
-    ime in priimek nosilca,
-    področje izvolitve v naziv nosilca,
-    podpis nosilca;
ter
•    pri izjavi z dne 13. 1. 2006 prekriti tudi podatek o:
-    rojstnem datumu nosilca,
-    domačem naslovu nosilca,
l)    na izjavi, povezani z izvajanjem študijskega programa na Visokošolskem središču Novo mesto, prekriti naslednje podatke:
-    ime in priimek nosilca,
-    akademski naslov/strokovni naziv nosilca,
-    habilitacijsko področje nosilca,
-    zaposlitev nosilca,
-    domači naslov nosilca,
-    domača in službena telefonska številka nosilca,
-    elektronski naslov nosilca,
-    podpis nosilca;

2.    V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ dne 15. 2. 2008 naslovil prošnjo za posredovanje dokumentacije, v kateri je prosil za posredovanje kopij vseh soglasij delavcev Univerze v Mariboru, priloženih v vlogah vloženih na Svet RS za visoko šolstvo, in sicer tista, ki so vložena v vlogah za akreditacijo novih študijskih programov drugih visokošolskih zavodov, ki delujejo zunaj Univerze v Mariboru oziroma za akreditacijo novih visokošolskih zavodov, ki se ustanavljajo izven Univerze v Mariboru. Organ je prosilca dne 11. 3. 2008 pozval, da navede pravno podlago za upravičenost zahtevati navedene podatke. Prosilec je na ta dopis odgovoril dne 17. 3. 2008, in sicer je navedel, da prosi za posredovanje podatkov, ki se nanašajo na delavce, zaposlene pri prosilcu in ki naj bi jim prosilec izdal soglasje (oziroma naj bi jih ga izdale njegove članice) in katerih skrbnik je. Dne 25. 4. 2008 je organ prosilcu poslal dopis, v katerem mu pojasnjuje akreditacijski postopek v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06; ZVIS). Organ zahtevane dokumentacije prosilcu ni posredoval, niti se ni opredelil do njegove zahteve. Prosilec je 8. 5. 2008 organu posredoval dopis, v katerem bolj izčrpno pojasnjuje, da potrebuje soglasja, izdana s strani prosilca in vložena v vloge na Svet za visoko šolstvo zaradi primerjave evidenc, saj obstaja sum storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin prosilca po 256. členu Kazenskega zakonika (Ur.l. RS št, 63/94 s spremembami in dopolnitvami; KZ). V prilogi k dopisu je prosilec priložil seznam vseh prejemnikov soglasij s strani predstojnika prosilca. Organ je zaprosil, da seznam primerja s seznamom pri organu in v kolikor ugotovi, da se na seznamu nahaja zaposleni pri prosilcu, ki ni na poslanem seznamu, sproži ustrezen postopek pred državnim tožilstvom zaradi suma ponarejanja uradnih listin. Prosi tudi, da ga organ obvesti, kateri zaposleni pri prosilcu so na seznamu organa in jih ni na posredovanem seznamu prosilca. Organ je dne 9. 6. 2008 izdal odločbo št. 029-14/2007/31, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil.

Organ v obrazložitvi navaja, da je potrebno v skladu z Merili za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov za akreditacijo visokošolskega zavoda, ki jih predlagatelji vložijo na organ, priložiti podatke o visokošolskih učiteljih, znanstvenih delavcih in visokošolskih sodelavcih. Med drugim je potrebno priložiti soglasje delodajalca, pri katerem je visokošolski učitelj, znanstveni delavec ali visokošolski sodelavec zaposlen, če se namerava v novem zavodu dopolnilno zaposliti (63. člen ZVIS, 146. člen ZDR). Zahtevane podatke o visokošolskih učiteljih, znanstvenih delavcih in visokošolskih sodelavcih mora predlagatelj vloge navesti na Obrazcu št. 4, ki je obvezna priloga vloge za akreditacijo. Obrazec št. 4 vsebuje podatke o delavcu, katerih razkritje bi lahko pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, in sicer ime in priimek, trenutna neposredna in dodatna pedagoška obveznost (ure in zavod), znanstvenoraziskovalno oziroma umetniško delo (ure in zavod), delovno mesto, trenutno delovno razmerje (vrsta in organizacija), novo delovno razmerje na visokošolskem zavodu (redno, dodatno, dopolnilno, soglasje delodajalca), pogodbeno delovno razmerje (avtorska pogodba, podjemna pogodba), habilitacijski naziv, datum zadnje izvolitve, habilitacijsko področje. Za potrditev podatkov na Obrazcu št. 4 mora predlagatelj vlogi priložiti dokazila o veljavni izvolitvi v naziv, reference nosilcev predmetov, izjave glede vrste delovnega razmerja ter soglasja delodajalcev, če se delavec namerava na zavodu dopolnilno zaposliti. Na izjavi in soglasju delodajalca je naveden podatek glede vrste delovnega razmerja, ki ga želi delavec skleniti v zvezi z novim programom oziroma zavodom. Razkritje tega podatka bi po mnenju organa pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ nadalje navaja tudi, da seznama, ki bi vseboval samo podatke o podanih soglasjih delodajalcev, nima. V primeru, da bi dopustil pregled vlog prosilcu, bi to lahko pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, kajti da bi v vlogah našli izjave delavcev in soglasja organa, je potrebno najprej preveriti Obrazec št. 4 v vsaki vlogi, da se ugotovi, kateri delavci sploh so zaposleni pri prosilcu, potem pa zahtevana soglasja še poiskati v vsaki vlogi med k njej priloženimi izjavami in soglasji. S pregledom Obrazca št. 4 bi prosilec imel dostop do vseh osebnih podatkov oseb, navedenih na tem obrazcu, kar bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov.

Prosilec se je na odločbo organa pritožil dne 20. 6. 2008. Pooblaščenec je dne 16. 7. 2008 organ pozval k posredovanju dokumentov v roku 5 (petih) dni. Organ je dne 22. 7. 2008 na Pooblaščenca poslal dopis s katerim prosi za podaljšanje roka za posredovanje dokumentov in v katerem razlaga, da je postopek za pridobitev dokumentov zapleten, saj je potrebno pregledati preko 400 vlog za akreditacijo študijskih programov in kopiranje dela teh vlog. Vsaka od vlog ima preko 100 strani. Poslal je tudi vzorce zahtevanih dokumentov zaradi razjasnitve, ali gre za zahtevane dokumente ali ne. Informacijski pooblaščenec je dne 28. 8. 2008 telefonsko od prosilca pridobil pojasnilo, da prosilec želi dostop do izjav o pripravljenosti za sodelovanje zaposlenih pri prosilcu, ki so predložene v vlogah, vloženih k organu za obdobje zadnjih 5 let, in sicer za tiste zaposlene pri prosilcu, pri katerih je kot oblika sodelovanja predvidena podjemna pogodba, avtorska pogodba oziroma dopolnilna zaposlitev in je zaradi tega potrebno soglasje delodajalca. Organ je dne 5. 9. 2008 zahtevane dokumente za potrebe postopka reševanja pritožbe prosilca Pooblaščencu tudi poslal.

Pritožba je utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1.    Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

Pooblaščenec ugotavlja, da pritožba v delu, ki se nanaša na utemeljevanje pravnega interesa prosilca za pridobitev zahtevanih informacij, ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov, saj prosilec v tem delu pritožbe obravnava vprašanja, ki so  izven vprašanja o obstoju in utemeljenosti dostopa do informacij javnega značaja, ki jih je zahteval dne 15. 2. 2008 in 8. 5. 2008. Organ je z izpodbijano odločbo odločil v mejah zahteve prosilca z dne 15. 2. 2008 in 8. 5. 2008. Pooblaščenec lahko preizkusi izpodbijano odločbo zgolj v mejah omenjene zahteve. Navedeni pritožbeni razlogi torej niso v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja, saj prosilcu za dostop do informacij javnega značaja ni potrebno dokazovati pravnega interesa. Ta del pritožbenih navedb je tako irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se Pooblaščenec do njih posebej ne opredeljuje, jih pa za potrebe obrazložitve svoje odločitve smiselno razlaga v nadaljevanju. Pooblaščenec je presojal utemeljenost preostalega dela pritožbenih navedb.

2.    Pojem informacije javnega značaja

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.

Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:

1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi, nahaja pa se lahko tudi v obliki dokumenta, ki ga je organ pridobil od drugih oseb. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa .
 
V nadaljevanju se je Pooblaščenec tako moral najprej opredeliti glede vprašanja, ali zahtevani dokument spada v delovno področje organa.

3.    Delovno področje organa  

Informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ predstavljajo samo tiste informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, to je informacije, ki so nastale v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z javnopravno dejavnostjo organa. Pogoj, da informacija izvira iz delovnega področja organa, namreč v prvi vrsti pomeni, da gre za informacijo, ki jo je organ izdelal pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Obenem pa ni nujno, da organ, ki je zavezanec po ZDIJZ, sploh kakorkoli sodeluje pri nastanku določene informacije, ampak zadostuje tudi, da informacijo pridobi od drugih oseb oziroma jo zanj po naročilu izdelajo druge osebe. To velja zlasti, kadar organ informacije po uradni dolžnosti pridobi od drugih organov ali oseb, ker obstaja zakonsko predpisana dolžnost ali pogodbena obveznost teh oseb, da mu informacije posredujejo.
 
ZVIS v  tretjem odstavku 14. člena določa, da si mora ustanovitelj pred sprejemom akta o ustanovitvi pri organu pridobiti strokovno mnenje o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev oziroma preoblikovanje visokošolskega zavoda (akreditacija visokošolskega zavoda). Zahteva prosilca v konkretnem primeru se nanaša na podatke iz akreditacijskih postopkov, ki jih vodi organ. V teh postopkih se v skladu z določbami drugega odstavka 3. člena Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04; Merila) ustreznost visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev – nosilcev študijskih, znanstvenoraziskovalnih oziroma umetniških programov (nosilci) med drugim dokazuje tudi z izjavo, v kateri predvideni nosilec zapiše, katere vrste pogodbenega razmerja bo sklenil z visokošolskim zavodom (delovno razmerje, podjemna pogodba, avtorska pogodba). Izjava predvidenega nosilca je torej sestavni del vloge v akreditacijskem postopku pri organu.

Nedvomno torej gre, ob upoštevanju zgoraj navedenega dejstva, za dokumente, ki sodijo v delovno področje organa, saj je vodenje akreditacijskih postopkov ena od ključnih nalog organa. V konkretnem primeru torej ni nobenega dvoma, da informacije, ki jih zahteva prosilec, izvirajo iz delovnega področja organa, saj so del akreditacijskega postopka (ne glede na to ali je bilo na njihovi podlagi nato izdelano pozitivno mnenje o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev oziroma preoblikovanje visokošolskih zavodov, na katere se nanašajo). Nedvomno je tudi, da organ z njimi razpolaga (nenazadnje jih je Pooblaščencu za potrebe pritožbenega postopka tudi poslal) ter da se nahajajo v materializirani obliki.

4.    Izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja

Ker je Pooblaščenec ugotovil, da dokumenti, ki jih zahteva prosilec, predstavljajo informacijo javnega značaja, je torej presojal še, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa je morebiti podana katera od izjem od prostega dostopa. Če so zahtevani dokumenti informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli od v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določenih izjem. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Dokazno breme, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, nosi organ.

Organ je prosilcu zahtevo za dostop do informacije javnega značaja zavrnil na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je v nadaljevanju tako ugotavljal, ali je razlog za zavrnitev utemeljen. ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UBP; ZVOP-1).

Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. Bistven element pojma osebnega podatka je določenost oziroma določljivost posameznika, na katerega se podatek nanaša.

Pooblaščenec je moral tako v tem pritožbenem postopku ugotoviti, ali zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke in ali je za razkritje teh podatkov podana pravna podlaga.  

4. 1. Osebni podatki, katerih razkritje ni dopustno

Vse v izreku te odločbe navedene izjave o pripravljenosti za sodelovanje, ki so bile na organ posredovane za namene izvedbe različnih akreditacijskih postopkov, vsebujejo:
-    ime in priimek ter podpis nosilcev
nekatere med njimi pa tudi:
-    domači naslov,
-    rojstni datum,
-    službeno telefonsko številko,
-    mobilno telefonsko številko,
-    elektronski naslov.
Vsi ti podatki po mnenju Pooblaščenca v vseh primerih, ko so na izjavah navedeni, nedvomno predstavljajo standard neposredne določenosti posameznika glede na določbe 6. člena ZVOP-1.  

Poleg prej navedenih osebnih podatkov, so na nekaterih dokumentih navedeni tudi naslednji podatki:
-    trenutna zaposlitev,
-    delovno mesto,
-    predmetno področje,
-    datum ter področje izvolitve v naziv,
-    akademski naslov/strokovni naziv,
-    habilitacijsko področje.

Pooblaščenec ugotavlja, da ti podatki glede na določbe 6. člena ZVOP-1 sicer ne dosegajo standarda neposredne določenosti posameznika, zagotovo pa dajejo na voljo dovolj informacij, na podlagi katerih je posameznika mogoče določiti oziroma individualizirati, v kolikor jih organ ne bi prekril. Iz navedenih podatkov, ki so kombinirani na način, kot je opisan v nadaljevanju, je mogoče brez nesorazmernega napora in na relativno enostaven način ugotoviti, na koga se nanašajo. Za osebni podatek gre namreč tudi takrat, kadar bi nedoločen krog ljudi lahko brez nesorazmernega napora in na relativno enostaven način ugotovil, na koga se podatki nanašajo.

V nadaljevanju Pooblaščenec navaja, po posameznih dokumentih, zakaj posamezni podatki predstavljajo osebne podatke:
1.    Podatki o predmetnem področju nosilca na izjavah, povezanih z izvajanjem študijskega programa »Poslovni asistent« Visoke poslovne šole Maribor:

Iz pregledanih izjav je razvidno, da bi, zaradi specifike predmetnih področij posameznih nosilcev in ob ohranitvi podatkov, ki jih po mnenju Pooblaščenca ni potrebno prekriti, vsakdo lahko brez nesorazmernega napora in na relativno enostaven način (npr. z iskalnikom na svetovnem spletu) ugotovil, na katerega posameznika se podatki nanašajo.

2.    Podatki o izvolitvi v naziv na izjavah, povezanih z izvajanjem študijskega programa II. stopnje Komerciala na Visoki komercialni šoli Celje:

Iz pregledanih izjav je razvidno, da bi, zaradi navedb nosilcev pri rubriki »izvoljen v naziv« in ob ohranitvi podatkov, ki jih po mnenju Pooblaščenca ni potrebno prekriti, vsakdo lahko brez nesorazmernega napora in na relativno enostaven način (npr. z iskalnikom na svetovnem spletu) ugotovil, na koga se podatki nanašajo.

3.    Podatek o izvolitvi v naziv in o zaposlitvi na izjavi, povezani z izvajanjem študijskega programa I. stopnje Poslovna informatika na Visoki komercialni šoli Celje:

Iz pregledane izjave je razvidno, da bi, zaradi navedb nosilca pri rubriki »izvoljen v naziv« ter »zaposlitev« in ob ohranitvi podatkov, ki jih po mnenju Pooblaščenca ni potrebno prekriti, vsakdo lahko brez nesorazmernega napora in na relativno enostaven način (npr. z iskalnikom na svetovnem spletu) ugotovil, na koga se podatki nanašajo.

4.    Podatek o področju izvolitve v naziv ter o zaposlitvi nosilca na izjavi povezani z izvajanjem študijskega programa na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije - MFDPŠ:

Iz pregledane izjave je razvidno, da bi, zaradi navedb nosilca pri rubriki izvoljen v naziv v delu, ki se nanaša na področje izvolitve v naziv (v izjavi označen kot »za področje, for the discipline«) ter »zaposlitev« in ob ohranitvi podatkov, ki jih po mnenju Pooblaščenca ni potrebno prekriti, vsakdo lahko brez nesorazmernega napora in na relativno enostaven način (npr. z iskalnikom na svetovnem spletu) ugotovil, na koga se podatki nanašajo.

5.    Podatek, ki se nanaša na področje izvolitve v naziv nosilca na izjavah povezanih z izvajanjem študijskega programa druge stopnje Mednarodno inovativno poslovanje na Visoki poslovni šoli Maribor:

Iz pregledanih izjav je razvidno, da bi, zaradi navedb nosilcev pri rubriki »izvoljen v visokošolski naziv« in ob ohranitvi podatkov, ki jih po mnenju Pooblaščenca ni potrebno prekriti, vsakdo lahko brez nesorazmernega napora in na relativno enostaven način (npr. z iskalnikom na svetovnem spletu) ugotovil, na koga se podatki nanašajo.

Hkrati je pri izjavi z dne 6. 6. 2007 potrebno prekriti tudi podatek o delovnem mestu nosilca ter  študijskem programu - predmetu nosilca, ker bi bila, ob ohranitvi teh dveh podatkov, zaradi načina vpisa le-teh v izjavi ter njune specifičnosti, identifikacija osebe, na katero se izjava nanaša, relativno enostavna in ne bi terjala posebnega nesorazmernega napora.

Pri izjavi z dne 4. 6. 2007 je potrebno prekriti tudi podatek o datumu izvolitve v naziv nosilca, saj gre v konkretnem primeru za podatek, ki bi zaradi svoje svojstvenosti in izjemnosti omogočal relativno enostavno identifikacijo osebe, na katero se izjava nanaša.

6.    Podatek, ki se nanaša na področje izvolitve nosilca na izjavah, povezanih z izvajanjem študijskega programa na Visoki šoli za tehnologijo polimerov:

Iz pregledanih izjav je razvidno, da bi, zaradi navedb nosilcev pri rubriki »habilitacijski naziv in področje izvolitve«, v delu, ki se nanaša na področje izvolitve in ob ohranitvi podatkov, ki jih po mnenju Pooblaščenca ni potrebno prekriti, vsakdo lahko brez nesorazmernega napora in na relativno enostaven način (npr. z iskalnikom na svetovnem spletu) ugotovil, na koga se podatki nanašajo.

7.    Podatek, ki se nanaša na akademski naslov/strokovni naziv nosilca, habilitacijsko področje nosilca, zaposlitev nosilca na izjavi povezani z izvajanjem študijskega programa na Visokošolskem središču Novo mesto:

Iz pregledane izjave je razvidno, da bi, zaradi specifičnosti izobrazbe ter statusa nosilca pri rubrikah akademski naslov/strokovni naziv, habilitacijsko področje nosilca ter zaposlitev nosilca in ob ohranitvi podatkov, ki jih po mnenju Pooblaščenca ni potrebno prekriti, vsakdo lahko brez nesorazmernega napora in na relativno enostaven način (npr. z iskalnikom na svetovnem spletu) ugotovil, na koga se podatki nanašajo.

Glede vseh zgoraj navedenih podatkov, za katere je Pooblaščenec ugotovil, da izpolnjujejo standard določljivosti posameznika in da predstavljajo osebne podatke, gre ugotoviti, da ni podana pravna podlaga, ki bi dopuščala, da se navedeni osebni podatki razkrijejo javnosti, zaradi česar bi bilo razkritje v nasprotju z določbo prvega odstavka 8. in 9. člena ZVOP-1, iz katere izhaja, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo osebnih podatkov podana privolitev posameznika (ki mora biti v javnem sektorju izrecno predvidena z zakonom). Upoštevaje navedeno gre pri teh podatkih za osebne podatke, ki po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja. V skladu s tem je Pooblaščenec zahtevo prosilca v tem delu zavrnil.

4. 2. Druge izjeme po prvem odstavku 6. čl. ZDIJZ

Pooblaščenec ugotavlja, da vsebina dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca, ne predstavlja nobene od preostalih izjem od dostopa do informacij javnega značaja iz 1. in 2. ter 4. do 11. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Pooblaščenec pojasnjuje tudi, da za obstoj izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni relevantno ali prosilec morebiti že razpolaga z v dokumentih vsebovanimi osebnimi podatki. Ko so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme do dostopa do informacije javnega značaja, le-ti veljajo nasproti vsem osebam in ne le nasproti prosilcu. Tudi če prosilec z navedenimi osebnimi podatki že razpolaga, to ne pomeni, da jih iz zahtevanih dokumentov ni potrebno izbrisati. Informacija javnega značaja je namreč po svoji naravi in svojem bistvu informacija, ki je prosto dostopna vsem, zato je potrebno dostop do informacij javnega značaja v zahtevanih dokumentih presojati z vidika učinka erga omnes in ne le inter partes.

5.    Pravni interes prosilca in interes javnosti

Zaradi navedb prosilca, da zahtevane podatke potrebuje zaradi ugotavljanja domnevnih kršitev konkurenčne prepovedi delavcev, zaposlenih pri prosilcu in zaradi suma storitve kaznivega dejanja ponarejanj listin, Pooblaščenec zgolj kratko pojasnjuje, da pravni interes prosilca za postopek dostopa do informacije javnega značaja ni relevanten. ZDIJZ v 5. členu namreč določa, da so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam. V tretjem odstavku 17. člena pa določa, da prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve. ZDIJZ torej za dostop do informacij javnega značaja nikjer ne določa, da bi prosilec za dostop moral izkazati pravni interes oziroma, da bi ga obstoj pravnega interesa postavil v privilegiran položaj nasproti ostalim.

Pooblaščenec še dodaja, da ima prosilec za ugotavljanje kršitev zakonske konkurenčne prepovedi na voljo druge pravne instrumente. Zaradi suma storitve teh kršitev namreč nikakor še ni podan javni interes za razkritje teh podatkov, je pa nedvomno izkazan pravni interes prosilca.

Tudi zgolj dejstvo, da prosilec sumi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje (in ima ob tem sicer izkazan pravni interes), še ne pomeni, da gre za izjemo od varovanja osebnih podatkov posameznika po drugem odstavku  6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec pojasnjuje, da ima prosilec tudi za uresničevanje tega svojega legitimnega pravnega interesa na voljo druge vzvode pravne države. V kolikor sumi, da gre za storitev kaznivega dejanja, lahko v skladu z določbo 146. člena Zakona o kazenskem postopku (Ur.l. RS, št. 32/2007, s spremembami in dopolnitvami - uradno prečiščeno besedilo; ZKP-UPB4) naznani kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti.

Prosilec ima kot delodajalec sicer močan pravni interes za vpogled v zahtevane dokumente, vendar, kot že rečeno, je pri dostopu do informacij javnega značaja pomemben interes splošne javnosti in ne le interes posameznega prosilca. Iz vseh zgoraj navedenih razlogov Pooblaščenec v konkretnem primeru ni izvajal testa interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ.

6.    Institut delnega dostopa

Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanih dokumentih (glej tč. 4.1. obrazložitve te odločbe), je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.

Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da v kolikor dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005 s spremembami in dopolnitvami; Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Uredba v 16. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).

Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do zahtevanega dokumenta, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke. Z izbrisom podatkov navedenih v izreku te odločbe, postanejo ti podatki anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena. Z anonimizacijo podatkov se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika (več o tem glej Zakon o varstvu osebnih podatkov s komentarjem, urednica in redaktorica Nataša Pirc Musar, Ljubljana 2006, komentar k 13. člen ZVOP-1).

Pooblaščenec je pritožbi prosilca ugodil in izpodbijano odločbo na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odpravil, saj je ugotovil, da je organ napačno ugotovil dejansko stanje ter posledično napačno uporabil materialni predpis. Pooblaščenec je zato sam rešil zadevo in odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ je prosilcu dolžan v  5 (petih) delovnih dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopije dokumentov na način, kot izhaja iz izreka te odločbe.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Pripravila:
Mag. Nataša Brenk
Svetovalka Informacijskega pooblaščenca


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka