Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 27.07.2015
Naslov: Umanotera - Ministrstvo za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano
Številka: 090-176/2015
Kategorija: Notranje delovanje organa, Osebni podatek
Status: Odobreno


POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala posredovanje pripomb, ki so jih deležniki v okviru javne razprave podali na predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije. Organ je zahtevo prosilke zavrnil z obrazložitvijo, da je podana izjema od prostega dostopa po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zatrjevana izjema ni podana, zato je pritožbi prosilke ugodil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-176/2015/4

Datum: 27. 7. 2015

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/48 z dne 17. 8. 2009 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. odst. 247 čl. in 1. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, vodje projektov pri Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, Resljeva cesta 20, p.p. 4440, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo, z dne 22. 6. 2015, št. 090-67/2015/6, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

 

 

1.     Pritožbi prosilke zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 090-67/2015/6, z dne 22. 6. 2015, se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe, v elektronski obliki ali v obliki fotokopije, prosilki posredovati:

-       dopis Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani št. 97-4/2015-15, z dne 22. 4. 2015,

-       dopis prof. dr. … št. 007-160/2015/3, z dne 15. 4. 2015,

-       dopis Občinskega odbora DeSUS Kočevje, z dne 21. 4. 2015,

-       dopis Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, z dne 23. 4. 2015, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek v podpisu dopisa,

-       dopis Društva za varstvo okolja Bled, z dne 23. 4. 2015,

-       dopis Društva lastnikov gozdov Zgornje Gorenjske, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek in podpis strokovnega tajnika levo spodaj v podpisu dopisa,

-       dopis Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS št. 007-160/2015/6, z dne 22. 4. 2015, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek v podpisu dopisa,

-       dopis št. 007-160/2015/8, z dne 22. 4. 2015, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek v podpisu dokumenta,

-       dopis Združenja za gozdarstvo pri GZS, z dne 21. 4. 2015, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek v podpisu dopisa,

-       dopis fizične osebe z dne 30. 3. 2015, vključno s prilogo z dne 13. 1. 2015, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek, naslov bivališča, številko mobilnega telefona, ki se nahajajo na dnu dopisa z dne 30. 3. 2015,

B) ime in priimek, ki se nahajata zgoraj levo na začetku in v podpisu priloge z dne 13. 1. 2015,

C) naslov bivališča in številko mobilnega telefona, ki se nahajata zgoraj levo na začetku priloge z dne 13. 1. 2015,

-       dopis Koalicije za gozd, z dne 23. 4. 2015, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek, podpis in e-naslov, ki se nahajajo v podpisu dopisa,

-       dopis fizične osebe, z dne 22. 4. 2015, ki se prične s Pregledali smo vaš predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS. Nad predlogom zakona smo zelo…, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek in naslov prebivališča,

-       dopis kabineta ministra Ministrstva za finance št. 007-291/2015/3, z dne 4. 5. 2015,

-       dopis fizične osebe, z dne 23. 4. 205, ki se prične z Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, ki je bil dan v javno obravnavo od 24. marca do. 23. aprila 2015. , pri čemer je organ dolžan prekriti naziv, ime, priimek, podpis in naslov prebivališča,

-       dopis Direktorata za okolje Ministrstva za okolje in prostor št. 011-1/2015/5, z dne 2. 4. 2015, vključno s prilogo (predlog zakona s pripombami),

-       dopis Občine Črna na Koroškem, z dne 19. 4. 2015,

-       dopis Občine Lovrenc na Pohorju št. 0322-0001/2015/23, z dne 21. 4. 2015,

-       dopis Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije št. 81/2015, z dne 21. 4. 2015,

-       dopis konzorcija odprimopoti.si z dne 20. 4. 2015, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek v podpisu dopisa,

-       dopis Odvetniške družbe Brecelj, Korošec, Mate, d.o.o. – o.p. z dne 22. 4. 2015,

-       dopis OOZSS Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS z dne 22. 4. 2015, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek in podpis v podpisu dopisa,

-       dopis fizične osebe, ki obsega šest strani in se prične s Stališča k Zakonu o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS Pošiljam vam svoj pogled na…, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek, naziv,naslov, e-naslov in telefonsko številko, ki se nahajajo na dnu vsake strani dopisa,

-       dopis Planinske zveze Slovenije št. IZHP-677/2015, z dne 23. 4. 2015,

-       dopis delniške družbe Hoja, d.d. z dne 23. 4. 2015, pri čemer je organ dolžan prekriti e-naslov in telefonsko številko, ki se nahajata v zadnjem odstavku dopisa,

-       dopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, z dne 21. 4. 2015, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek in podpis v podpisu dopisa,

-       dopis Sindikata gozdarstva Slovenije,

-       dopis Sindikata Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke, ki se nahajajo na zadnji strani dopisa,

-       dopis Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije št. 340-133/2015-4(ISI), z dne 14. 4. 2015, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke treh oseb, ki so pripravile dopis in se nahajajo v podpisu dopisa in štiri e-naslove, ki se nahajajo v podpisu dopisa,

-       dopis Skupnosti občin Slovenije z dne 24. 4. 2015, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek in podpis, ki se nahajajo na dnu dopisa,

-       dopis Poslanske skupine Stranke modernega centra, z dne 22. 4. 2015, vključno s prilogo,

-       dopis Zadružne zveze Slovenije št. 132, z dne 22. 4. 2015,

-       dopis Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave št. 8-11-198/1-O-15/TKo, z dne 23. 4. 2015,

-       dopis Zavoda za gozdove Slovenije, ki se prične z V nadaljevanju posredujem nekaj predlogov k predlogu zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS,

-       dopis, ki obsega dve strani in je razdeljen na sedem točk, pri čemer se prva točka začne s Program program ohranjanja hribovskih in gorskih kmetij, ki ga je država sprejela pred leti,

-       dopis Združenja občin Slovenije št. 340-1/2015, z dne 14. 4. 2015.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilka je dne 19. 5. 2015 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala posredovanje vseh pripomb na predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (v nadaljevanju zakon), ki so prispeli na organ v okviru javne razprave. Ob tem je navedla, da želi prejeti informacije v elektronski obliki na e-naslov , v kolikor to ni mogoče, pa po navadni pošti na naslov Umanotera, p.p. 4440, 1000 Ljubljana.

 

Organ je zahtevo prosilke z odločbo št. 090-67/2015/6, z dne 22. 6. 2015, zavrnil. Ob tem je navedel, da poteka priprava predloga zakona, in da je javna razprava že končana (tekla je v času od 24. 3. do 23. 4. 2015). Pripombe in predloge je poslalo 36 fizičnih in pravnih oseb. Trenutno se pripravljajo dopolnitve osnutka zakona na podlagi prejetih pripomb in predlogov. V predmetni zadevi so v skladu s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ sicer izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacij javnega značaja, vendar pa zaradi obstoja izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ zahtevane informacije niso prosto dostopne. Zahtevani dokumenti so bili namreč sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa, ker osebe, ki so organu predložile zahtevane dokumente, tega niso storile z namenom objave, temveč z namenom, da organ njihove pripombe upošteva pri pripravi predloga zakona. Organ meni, da bi navedene osebe prerekale dopustnost posredovanja zahtevanih dokumentov prosilki tako, da bi to povzročilo motnje v delovanju organa.

 

Zoper odločbo organa je prosilka, dne 1. 7. 2015, vložila pritožbo iz razloga napačne uporabe materialnega prava. V predmetni zadevi ne gre za dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa. Kriterij notranjega delovanja pokriva zelo ozek obseg dokumentarnega gradiva, ki ima posredno zvezo s siceršnjimi pristojnostmi (nalogami) organa in je povezano z notranjim upravljanjem, organizacijo dela ter zagotavljanjem materialnih in drugih pogojev za delo. Pripombe in predlogi na predlog zakona ne morejo predstavljati dokumentov notranjega delovanja, saj gre za vhodne dokumente, ki so jih pripravili deležniki v odprtem javnem postopku priprave predloga zakona. Po vsebini ti dokumenti predstavljajo temeljno dejavnost organa (priprava predlogov zakonov) in se ne nanašajo na notranjo organizacijo ali notranjo rabo, ne izdajajo stališč oz. razmišljanja organa do določene vsebinske zadeve. Vsekakor je namen te faze zakonodajnega postopka transparentnost in odprtost postopka za vse deležnike, ki se z vstopom v javno obravnavo nedvomno strinjajo z javnostjo svojih mnenj. Organ je dolžan tudi zavzeti stališča do podanih pripomb in jih tudi javno objaviti. Nadalje je navedla, da organ ni niti zatrjeval niti izkazal konkretnih motenj v notranjem delovanju.

 

Organ je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-67/2015/9, z dne 6. 7. 2015, s prilogami, poslal v odločanje IP.

 

Organ je na podlagi poziva IP z dopisom št. 090-67/2015/11, z dne 10. 7. 2015, IP posredoval zahtevano dokumentacijo v presojo.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Ni sporno, da v predmetni zadevi zahtevane informacije izpolnjujejo kriterije iz 1. odst. 1. čl. ZDIJZ v povezavi s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ oz. da gre za informacije javnega značaja ter da je organ zavezanec po ZDIJZ. IP je v nadaljevanju presojal, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

1. Glede izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ:

 

Izpodbijana odločba temelji na trditvi organa, da je v predmetni zadevi podana izjema od prostega dostopa po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Navedena izjema organu omogoča, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Kumulativno morata torej biti izpolnjena dva pogoja:

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa

- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (specifični škodni test).

 

Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala v smislu nižanja kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Gre namreč za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oz. podatki prestati še t.i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej.

 

IP je najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme. Večina držav na različne načine varuje interna mnenja, nasvete, izmenjavo pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, dopušča pa razkritje podatkov o dejstvih iz takšnih dokumentov. V ameriškem pravu je razlika med »facts« in »opinions« utemeljena z argumentom, da namen varstva notranjega delovanja organov ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oz. faktičnih podatkov o delu organov. Namen te izjeme je varovati proces notranjega razmišljanja in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu (»opinions«). Objava podatkov o dejstvih namreč ne vpliva na uradnikovo svobodo »kreativnega« razmišljanja znotraj organa, medtem ko objava podatka o mnenju lahko zaviralno vpliva na proces razmišljanja uradnikov (več o tem: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 133 in nasl.). Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti. IP je ob vpogledu v spisovno dokumentacijo ugotovil, da presojani dokumenti vsebujejo stališča, mnenja in pripombe na predlog zakona. Avtorji dokumentov so pravne in fizične osebe, ki niso del notranjega ustroja organa oz. v podanih dokumentih izražajo svoja lastna mnenja in ne mnenja organa. Dokumenti torej izvirajo izven organa in se v ničemer ne nanašajo na notranjo logistiko organa ali na mnenje organa v zvezi s predlogom zakona. Gre torej za informacije, ki se ne nanašajo na interno komunikacijo ali delovanje organa, temveč na zunanje dejavnike. Ob tem velja poudariti, da so bili presojani dokumenti namenjeni javni razpravi, ki že po sami naravi stvari ne more biti del notranjega procesa organa, temveč predstavlja odprto platformo, ki je namenjena pluralizmu idej z namenom dviga demokratičnosti in kakovosti zakonodaje. Z vidika presoje obstoja prvega kriterija izjeme je torej bistveno, da informacije, ki jih zahtevani dokumenti vsebujejo, v ničemer ne razkrivajo, kakšen je modus operandi notranjega delovanja organa. V skladu z navedenim je IP ugotovil, da zahtevani dokumenti ne izpolnjujejo prvega kriterija izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Ker morata biti za obstoj obravnavane izjeme kumulativno izpolnjena oba zgoraj navedena kriterija, je IP že na podlagi odsotnosti prvega kriterija ugotovil, da izjema po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ glede zahtevanih dokumentov ni podana.

 

Kljub temu IP še dodaja, da bi tudi v primeru obstoja prvega kriterija zahtevani dokumenti morali prestati še t.i. škodni test oz. presojo, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Pri tej izjemi pa je škodni test zelo strog, saj mora razkritje dokumenta, ne samo ogroziti varovane pravne dobrine, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije (jo ohromiti), da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Tudi Upravno sodišče RS je v sodbi št. I U 1176/2010-13, z dne 30. 11. 2011 navedlo, da je zakonodajalec v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem do dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«. Presojani dokumenti pa očitno vsebujejo informacije katerih razkritje ne more ogroziti, kaj šele ohromiti delovanja organa, saj gre za mnenja tretjih oseb o sami materiji predloga zakona, ki z vsebinskega vidika nimajo prav nobene povezave z notranjim delovanjem organa. V zvezi z argumentom organa, da bi bila škoda povzročena zaradi ugovorov avtorjev zoper objavo zahtevanih dokumentov, IP pojasnjuje, da četudi bi vseh 36 deležnikov podalo (ne)utemeljene vloge z ugovori, to objektivno glede na velikost organa ne more predstavljati neobvladljive situacije, kaj šele, da bi vplivalo na notranji ustroj in delovanje organa do meje ohromitve. Vsled navedenemu je IP ugotovil, da tudi drugi kriterij za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni podan. Ker je pritožba utemeljena, je IP na podlagi 1 odst. 252. čl. ZUP, pritožbi prosilca ugodil in odločil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

 

2. Glede varstva osebnih podatkov:

 

IP primarno pojasnjuje, da Poslovnik Vlade Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 43/01, 23/02 – popr., 54/03, 103/03, 114/04, 26/06, 21/07, 32/10, 73/10, 95/11, 64/12 in 10/14) v 9. in 9.a čl. sicer ureja sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov, vendar ne vsebuje pravne podlage, ki bi omogočala dopustno obdelavo osebnih podatkov oseb, ki so se kot sodelujoča javnost udeležile postopka priprave predpisa. IP je zato v nadaljevanju v okviru preizkusa po uradni dolžnosti preveril, ali zahtevani dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke.

 

V skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vendar pa se v skladu z določbo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

 

IP je ob vpogledu v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da skoraj vsi dokumenti vsebujejo osebne podatke v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ oz. da je v zvezi z vso zahtevano dokumentacijo podana izjema varovanih osebnih podatkov. V nadaljevanju je IP presojal obstoj izjeme od izjeme v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ oz. ali je prosilki do zahtevanih dokumentov možno omogočiti delni dostop, v smislu 7. čl. ZDIJZ.

 

V zvezi z imeni, priimki in podpisi predstavnikov pravnih oseb – zakonitih zastopnikov je IP ugotovil, da so ti osebni podatki razvidni iz uradnih evidenc, ki so javno dostopne (Poslovni register RS), zato je njihovo razkritje dopustno. V zvezi z imeni, priimki in podpisi javnih uslužbencev in funkcionarjev je podana izjema od izjem po 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, zato je dopustno tudi razkritje teh osebnih podatkov.

 

V zvezi z imeni, priimki in podpisi preostalih oseb ter v zvezi z naslovi bivališča, številkami telefona, e-naslovi vseh oseb, IP ni zasledil pravne podlage za zakonito obdelavo podatkov, zato razkritje teh podatkov ni dopustno. To pomeni, da so ti osebni podatki varovani osebni podatki, ker ne gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnih uslužbencev in ni podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ in jih je, v skladu z določili 7. čl. ZDIJZ, treba prekriti oz. zahtevane dokumente anonimizirati, preden se prosilki omogoči dostop v elektronski obliki oz. v obliki fotokopije.

 

Vsled zgoraj navedenemu je IP, v skladu z 2. odst. 247. čl. ZUP, ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (izjemo notranjega delovanja je uporabil napačno, ni pa uporabil delnega dostopa oz. se niti ni opredelil do varovanih osebnih podatkov), zato je IP, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. Ob tem IP tudi pojasnjuje, da je na izjemo varstva osebnih podatkov dolžan paziti po uradni dolžnosti, zato je odločil, da se varovani osebni podatki v posredovanih podatkih prekrijejo (ne glede na to, da se prosilka v tem delu ni pritožila oz. da osebnih podatkov sploh ni zahtevala). Ob tem IP ob preizkusu po uradni dolžnosti obstoja drugih (nezatrjevanih) izjem po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni ugotovil.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodil:

Jan Merc, univ. dipl. prav.

asistent svetovalca IP

 

Informacijski Pooblaščenec:

Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke