Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 31.12.2014
Naslov: Umanotera - MF, FURS
Številka: 090-228/2014
Kategorija: Davčna tajnost, Okoljski podatki, Test interesa javnosti
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala skupni znesek vračil trošarin za plinsko olje za uporabo v komercialnem prevozu v letu 2013, firme 20 največjih prejemnikov vračila in letne zneske vračil, ki so jih posamično prejeli v letu 2013. Organ je zahtevo v delu, ki se nanaša na firme 20 največjih prejemnikov vračil trošarin zavrnil, saj podatek predstavlja davčno tajnost. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je pri dokumentu podana izjema po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je ugotovil tudi, da zahtevani dokument ne predstavlja podatka o emisijah v okolje, odpadkih, nevarnih snoveh v obratu ali podatkov iz varnostnega poročila in drugih podatkov, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja, niti razkritje dokumenta ni v javnem interesu, kot je to zatrjevala prosilka. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec pritožbo prosilke zavrnil v celoti.

 

ODLOČBA:

Številka: 090-228/2014/6
Datum: 31. 12. 2014

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 in 50/2014; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj, Trubarjeva 50, p. p. 4440, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka) z dne 30. 9. 2014, zoper odločbo Finančne uprave RS, Generalni finančni urad, Šmartinska cesta 55, p. p. 631, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-47/2014-4 0103-14 z dne 17. 9. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:


1. Pritožba prosilke z dne 30. 9. 2014, zoper odločbo organa št. 090-47/2014-4 0103-14 z dne 17. 9. 2014, se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.


O b r a z l o ž i t e v :


Organ je dne 26. 8. 2014 in nato še 15. 9. 2014 prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katerima je prosilka zahtevala podatek o višini vračil trošarin za dizel gorivo avtoprevoznikom v letu 2013, in sicer:
- skupni znesek vračil trošarin za dizel za uporabo v komercialnem transportu v letu 2013 (koliko slovenskim in koliko tujim prevoznikom) in
- firme 20 največjih prejemnikov in letne zneske vračil, ki so jih posamično prejeli v letu 2013.

Organ je prosilki dne 15. 9. 2014 posredoval dopis št. 090-47/2014-2 0103-14, kateremu je priložil tabelo s podatki o vračilu trošarine za plinsko olje za komercialni namen v letu 2013 (veljavnost podatkov na dan 9. 9. 2014). Organ je pojasnil, da so podatki zbrani glede na obdobje, za katerega so bili vloženi zahtevki, ne glede na čas izvedbe nakazila odobrenega vračila. Večina obravnavanih zahtevkov za vračilo trošarine so vložili upravičenci s sedežem v Sloveniji. Upravičencem iz držav EU in EFTE je bilo na podlagi mesečnih in letnih zahtevkov za leto 2013 vrnjeno 5.883.238,71 EUR, domačim upravičencem 27.910.273,18 EUR, skupno torej 33.793.511,89 EUR. Organ je prosilki posredoval tudi tabelo z naslovom Dvajset največjih vračil za plinsko olje za komercialni namen v letu 2013, z navedenimi zneski priznanih vračil trošarin za plinsko olje za komercialni namen v letu 2013 za 20 največjih prejemnikov v letu 2013, vendar v tabeli imena podjetij oz. firm niso navedena. Dvajset največjih vračil za plinsko olje v letu 2013 je skupaj znašalo 4.012.306,40 EUR.

Prosilka je dne 15. 9. 2014 organu sporočila, da bi želela prejeti tudi imena 20 največjih prejemnikov, saj dela študijo o razmerju med dobičkom in višino vrnjene trošarine.

Organ je dne 17. 9. 2014 izdal odločbo št. 090-47/2014-4 0103-14, s katero je zahtevo prosilke delno zavrnil v delu, ki se nanaša na imena podjetij, največjih prejemnikov vračil trošarin za plinsko olje. Organ je obrazložil, da je iz posredovane tabele razviden vrstni red priznanih vračil, razporejen po velikosti zneskov od prvega do dvajsetega mesta. Imena podjetij prejemnikov priznanih vračil trošarine za plinsko olje za komercialni namen v letu 2013 na osnovi 6. člena ZDIJZ predstavljajo podatke, ki so davčna tajnost, zato je organ prosilki v tem delu zavrnil dostop do zahtevanih podatkov. Razkritje teh podatkov bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek.

Prosilka je v pritožbi z dne 30. 9. 2014 navedla, da drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Organ ni izkazal, da postopek, na katerega se sklicuje, še ni končan. Prav tako tretji odstavek 6. člena določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Ker so podatki, ki jih prosilka zahteva, namenjeni raziskavi o okolju škodljivih subvencijah, je javni interes razkritja zahtevanih podatkov večji kot interes zaupnosti.

Organ po prejemu pritožbe prosilke izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-47/2014-8 z dne 6. 10. 2014 odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnica oziroma prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevani dokumenti sodijo v delovno področje organa, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in da se ti nahajajo v materializirani obliki.

Organ je zavrnitev dostopa do zahtevanega dokumenta oprl na izjemo po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek.

Zakon o davčnem postopku (Ur. l. RS, št, 13/11, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDavP-2) v 8. členu določa, da se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. V prvem odstavku 15. člena (z naslovom davčna tajnost) je določeno, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Nadalje 16. člen (z naslovom dolžnost varovanja davčne tajnosti) določa, da uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov, in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom, niti jih ne smejo same uporabljati ali omogočiti, da bi jih uporabljale tretje osebe.

Pojem zaupnosti davčnega postopka je v celoti vezan na davčno tajnost. Na navedeno kaže tudi načelo tajnosti postopka iz zgoraj omenjenega 8. člena ZDavP-2, po katerem se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. Teorija šteje obravnavo podatkov v davčnem postopku v režimu davčne tajnosti celo za načelo (Zakon o davčnem postopku s komentarjem, dr. Tone Jerovšek in soavtorji, Ljubljana 2008). Načelo tajnosti podatkov ščiti zavezanca za davek pred razkritjem njegovega materialnega položaja, ki je razviden iz davčnih podatkov, ali se o njem lahko sklepa. ZDavP-2 v prvem odstavku 17. člena določa, da mora biti vsak podatek oziroma vsak dokument ali zbirka podatkov, ki vsebuje podatke, ki so davčna tajnost, vidno označen kot tak, razen, če minister, pristojen za finance, s predpisom iz petega odstavka tega člena določi drugače.

Izhajajoč iz navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da podatki, ki jih zahteva prosilka, predstavljajo podatke, ki ustrezajo definiciji iz prvega odstavka 15. člena ZDavP-2, po katerem so varovani vsi podatki v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ, saj gre za podatke o imenu (firmi) davčnih zavezancev, ki so prejemniki vračil dela trošarine za plinsko olje. Prav tako je predmetni seznam, ki ga je Pooblaščenec za potrebe pritožbenega postopka pridobil od organa, vidno označen kot davčna tajnost, kot to določa prvi odstavek 17. člena ZDIJZ. Pooblaščenec tako ugotavlja, da je v konkretnem primeru glede zahtevanih informacij nedvomno podana izjema po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Prosilka se v svoji pritožbi nadalje sklicuje tudi na dejstvo, da je v interesu javnosti, da se izve, kdo so največji prejemniki vračil trošarin za plinsko olje za komercialni prevoz v letu 2013. Pooblaščenec je zaradi te pritožbene navedbe v nadaljevanju presojal, ali je v konkretnem primeru možna izvedba testa interesa javnosti.

Določba 2. odstavka 6. člena ZDIJZ namreč določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (kjer so navedene izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, op. Pooblaščenca) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen kadar gre za podatke iz 5. točke prvega odstavka (izjema zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti), razen če je davčni postopek že pravnomočno končan oziroma je zavezanec za davek obveznost ugotovil v obračunu davka in ga ni plačal v predpisanem roku. Iz zapisane določbe izhaja, da se test interesa javnosti, v primerih ko je ugotovljena izjema davčne tajnosti lahko izvaja le, kadar je davčni postopek že pravnomočno končan oziroma je zavezanec za davek obveznost ugotovil v obračunu davka in ga ni plačal v predpisanem roku.

Glede same izvedbe testa interesa javnosti v zvezi z zahtevanim dokumentom je Pooblaščenec na podlagi navedb organa in svojih ugotovitev v pritožbenem postopku prišel do zaključka, da seznam, ki ga je za potrebe zahteve za dostop do informacij javnega značaja pripravil organ, ne dosega takšne kvalitete podatkov, da bi bila izvedba testa javnega interesa zakonsko možna. Iz samega seznama, ki ga je iz svoje evidence priklical organ, namreč ni razvidno niti kakšna je podlaga za priznano vračilo, predvsem pa ni razvidno, ali gre za davčni postopek, ki je že pravnomočno končan ali ne. Pooblaščenec podatka o tem, ali so postopki že pravnomočno končni od organa niti ni zahteval, saj je ocenil, da seznam največjih prejemnikov vračil trošarine za plinsko olje za komercialni prevoz v letu 2013 ne predstavlja takega podatka, ki bi bil v javnem interesu. Pooblaščenec ob pregledu celotne dokumentacije ni našel argumentov, ki bi pritrjevali trditvi prosilke, da gre za informacije, ki so v javnem interesu. Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd. Pojem interesa javnosti namreč ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti. Pooblaščenec ni zasledil povečanega interesa javnosti za seznanitev z zahtevanimi podatki ali javne razprave o navedeni temi, zato meni, da razkritje navedenih podatkov v konkretnem primeru ni v interesu javnosti. Pooblaščenec sicer pritrjuje navedbi prosilke, da so podatki o škodljivih vplivih na okolje lahko v interesu javnosti, vendar seznam prejemnikov vračil trošarin v konkretnem primeru, ob proučitvi vseh okoliščin zadeve, neposredno ne predstavlja podatka o škodljivih vplivih na okolje.

Glede navedb prosilke, da zahtevane informacije predstavljajo podatke v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja; saj gre za okolju škodljive subvencije, je Pooblaščenec najprej ugotavljal, kaj predstavlja podatek o vračilu trošarine za plinsko olje.

Zakon o trošarinah (Ur. l. RS, št. 97/10, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZTro) v prvem odstavku 1. členu določa, da se s tem zakonom ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja trošarine od alkohola in alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov ter energentov in električne energije, ki se na območju Republike Slovenije sprostijo v porabo.

54.č člen ZTro v prvem odstavku določa, da imajo kupci – osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost in imajo sedež v Uniji ali državah članicah Efte, pravico do vračila dela plačane trošarine za plinsko olje, ki se dokazljivo porabi kot pogonsko gorivo za komercialni prevoz. Vračilo se določi v višini razlike med zneskom povprečne trošarine, ki jo za posamezni koledarski mesec ugotovi minister, pristojen za finance, in najnižjim dovoljenim zneskom, ki ga določa 7. člen Energetske direktive. Drugi odstavek določa, da se za potrebe prejšnjega odstavka šteje, da je plinsko olje porabljeno kot pogonsko gorivo za komercialni prevoz, če je porabljeno za:
-       prevoz blaga za plačilo ali za lasten račun z lastnimi ali najetimi registriranimi motornimi vozili ali tovornjaki s prikolico, ki so namenjeni izključno cestnemu prevozu blaga in z največjo dovoljeno maso, ki ni manjša od 7,5 tone, ali
-       prevoz potnikov, linijski ali izredni, z motornimi vozili kategorije M2 ali M3, kakor jih določajo predpisi, ki urejajo področje ugotavljanja skladnosti vozil.

Upravičenec iz prvega odstavka tega člena je dolžan voditi evidence o nakupu in porabi plinskega olja ter hraniti listine, na podlagi katerih mu je bila vrnjena trošarina, deset let po poteku leta, na katero se listine nanašajo. Vračilo plačane trošarine uveljavlja na podlagi pisnega zahtevka, ki ga vloži pri carinskem organu, in dokazil o registraciji vozila, za pogon katerega je bilo plinsko olje porabljeno, ter računov o nakupu plinskega olja, ki vključujejo registrsko oznako za zadevno vozilo, carinski organ pa glede na okoliščine primera lahko zahteva predložitev še drugih dokazil (tretji odstavek). Zahtevek za vračilo trošarine iz prvega odstavka tega člena se vloži kot mesečni zahtevek do zadnjega dne tekočega meseca za pretekli mesec, kot zahtevek za koledarsko trimesečje (januar, februar, marec; april, maj, junij; julij, avgust, september; oktober, november, december) v šestdesetih dneh po preteku koledarskega trimesečja ali kot letni zahtevek do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Upravičenec do vračila izbere mesečni, trimesečni ali letni način uveljavljanja vračila v okviru posameznega koledarskega leta. Mesečni, trimesečni in letni način uveljavljanja vračila trošarine v posameznem koledarskem letu se izključujejo. Vračila ni mogoče zahtevati za gorivo, kupljeno z gotovino (četrti odstavek). Pristojni carinski organ vrne trošarino v 15 dneh od dneva vročitve odločbe o vračilu (peti odstavek).

Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da sam seznam največjih prejemnikov vračil trošarin še ne predstavlja podatka o emisijah v okolje, odpadkih, nevarnih snoveh v obratu ali podatkov iz varnostnega poročila in drugih podatkov, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Iz navedenih podatkov tudi ni mogoče nedvoumno potegniti zaključkov o emisijah ali količini emisij, ki so bile zaradi uporabe plinskega olja pri komercialnem prevozu sproščene v okolje, saj same emisije niso odvisne zgolj od količine uporabljenega plinskega olja, temveč tudi od samega vozila, za pogon katerega je bilo plinsko olje porabljeno, načina uporabe tega vozila, in drugih spremenljivih dejavnikov, ki niso odvisni zgolj od porabe plinskega olja in posledično tudi vračila dela trošarine. Ob tem ne gre spregledati niti dejstva, da osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost komercialnega prevoza, niso edine osebe, ki so upravičene do vračila trošarine, saj ZTro ureja tudi vračilo trošarine kupcem energentov, ki se porabijo za industrijsko komercialni namen in kupcem energentov, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije.

Pooblaščenec ugotavlja tudi, da organ zahteve prosilke ni zavrnil v celoti in ji je posredoval višino vračil trošarine po mesecih v letu 2013 za namen prevoza blaga in za namen prevoza potnikov, število zahtevkov po mesecih in količino goriva v litrih, ki je bila porabljena za določen prevoz v posameznem mesecu in od katere je bila odmerjeno vračilo trošarine. Prosilka je prejela tudi tabelo, v kateri je navedenih dvajset najvišjih zneskov priznanih vračil za plinsko olje za komercialni namen v letu 2013. Prosilka je torej prejela zneske vračil trošarine, kot tudi podatke o količini goriva, torej tiste podatke, za katere bi bilo mogoče trditi, da so posredno še najbolj povezani z morebitnimi podatki o škodljivih vplivih na okolje; oziroma predstavljajo podatek, na podlagi katerega bi bilo (ob poznavanju tudi drugih spremenljivih dejavnikov) mogoče sklepati na količino emisij v okolje. Samo dejstvo, kdo so bili kupci plinskega olja, ki so bili posledično upravičeni tudi do vračila dela plačane trošarine za plinsko olje, pa ne predstavlja okoljskega podatka ali podatka o škodljivih vplivih na okolje.

Pooblaščenec tako ugotavlja, da je v konkretnem primeru glede zahtevanih informacij nedvomno podana izjema po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zahtevani podatki pa ne ustrezajo izjemi iz drugega ali tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je odločil, da je bila odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila:                       
Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,                   
svetovalka Pooblaščenca                   

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka