Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 05.04.2018
Naslov: TSMedia d.o.o. - Družba za upravljanje terjatev bank
Številka: 090-5/2018
Kategorija: Poslovna skrivnost, Mediji
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

 

Prosilec je od organa zahteval podatke glede terjatev, s katerimi ta upravlja, in so vezane na pravne subjekte s sedežem v tujini. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, saj deloma ne gre za informacije javnega značaja, deloma pa ZDIJZ izključuje javnost zahtevanih podatkov, saj predvideva razkritje podatkov le za družbe, s sedežem v Republiki Sloveniji. IP je v pritožbenem postopku pritožbo zavrnil, saj je ugotovil, da je glede zahtevanih podatkov podana izjema varstva poslovne skrivnosti. IP je izvedel tudi test interesa javnosti in ugotovil, da interes javnosti trenutno ni močnejši od pravice organa do varstva poslovne skrivnosti. IP je podredno ugotovil tudi, da se informacije, ki jih je zahteval prosilec, ne nanašajo na kredite neplačnikov, kot jih definira šesti odstavek 6.a člena ZDIJZ in posledično ne gre za informacije, ki jih mora organ proaktivno objavljati na spletu.
 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-5/2018/6
Datum: 5. 4. 2018

 

Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ...... TSMedia d. o. o., Stegne 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d., Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), brez številke, z dne 8. 12. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 


O D L O Č B O:

 


1.        Pritožba prosilca zoper odločbo Družbe za upravljanje terjatev bank d. d., brez številke, z dne 8. 12. 2017, se zavrne.

 

2.        V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 


O b r a z l o ž i t e v :

 


Prosilec je dne 13. 11. 2017 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer glede:
(1)    osnovnih podatkov o podjetju/podjetniku, na katerega se terjatev nanaša,
(2)    kolikšna je (bila) vrednost terjatve,
(3)    kdaj je bil sklenjen zadnji pravni akt (odobritev posojila, aneks o podaljšanju ipd.),
(4)    kakšen je trenutni pravni status terjatve; ali je unovčena/poplačana, ali je bila prodana in komu,
in sicer za vse terjatve, ki so bile prenesene na organ in se nanašajo na pravne subjekte v drugih državah in sicer tudi za terjatve, ki niso več v lasti organa (torej so bile že prodane ali unovčene).

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 8. 12. 2017, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da z dokumenti iz točke 1.-3. razpolaga, zahtevane informacije pa se nahajajo v eni izmed materializiranih oblik. Organ je terjatve do pravnih subjektov v drugih državah (tj. terjatve do dolžnikov, ki imajo sedež registriran v tuji državi) pridobil šele s pripojitvijo Factor banke d. d. in Probanke d. d., ki vse do pripojitve dne 19. 2. 2016 nista bili zavezani za posredovanje informacij javnega značaja. Organ je v odločbi navedel, da zahtevane informacije niso informacije o izdatkih poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb. Zahtevane informacije tudi niso informacije o pridobivanju, razpolaganju ali upravljanju s stvarnim premoženjem države. Navedeno pomeni, da informacije o terjatvah (podatki o dolžnikih, vrednosti terjatev, datumu sklenitve pravnih poslov), niso informacije, ki bi bile javne na podlagi 4.a člena ZDIJZ. Organ je ugotovil tudi, da informacije iz 1., 2. in del informacij zahtevanih v 3. točki (kdaj je bil sklenjen zadnji pravni akt, tj. informacije, ki se nanašajo na pravne akte, ki sta jih sklenili Probanka d. d. in Factor banka d. d.), ne izvirajo iz delovnega področja organa in zato za posredovanje teh informacij niso izpolnjeni vsi z zakonom zahtevani pogoji. 

 

Organ je glede dokumentov iz 3. in 4. točke zahteve ugotovil, da se zahteva iz točke 4. in deloma iz točke 3. (v delu, v katerem je organ sklenil pravne akte) nanaša na informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, kar pomeni, da so glede tega dela izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Vsi zahtevani podatki predstavljajo informacije, s katerimi organ razpolaga v okviru ravnanja s kreditnimi mapami, kar pomeni, da so skladno s 125. členom Zakona o bančništvu (ZBan-2) navedeni podatki zaupni in jim mora organ kot take varovati. Organ dodatno navaja, da ZDIJZ izrecno določa, da se kot informacije javnega značaja obravnavajo informacije o kreditih neplačnikov s sedežem v RS, neplačniki s sedežem v tuji državi so torej izrecno izključeni iz šestega odstavka 6.a člena ZDIJZ. Organ je še ugotovil, da navedeni podatki predstavljajo poslovno skrivnost skladno z določili Statuta organa in Pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti. Organ je v odločbi ugotovil, da je glede zahtevanih podatkov izpolnjen subjektivni kriterij varovanja poslovne skrivnosti, ker bi z razkritjem zaupnih podatkov nastala občutna škoda, je izpolnjen tudi objektivni kriterij varovanja poslovne skrivnosti. Organ je v zaključku še ugotovil, da zahtevane informacije niso informacije, ki bi bile javne na podlagi 4.a člena ZDIJZ, saj razpolaganje in upravljanje s terjatvami ne predstavlja razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem, prav tako pa ne gre za porabo javnih sredstev. Organ je izvedel tudi test interesa javnosti in zaključil, da interes javnosti po razkritju zahtevanih podatkov ni močnejši od interesa varovanja poslovne skrivnosti organa. 

 

Zoper odločbo organa je prosilec vložil pritožbo, saj se z odločbo ne strinja v celoti in navaja, da ni nobene podlage za to, da ti podatki ne bi bili javni. Gre namreč za podatke o terjatvah, ki so bile prenesene na organ, ki je v državni lastni, za obveznosti organa pa jamči državni proračun. Po sanaciji bank in pripojitvi Factor banke in Probanke k organu, je državna izvedla tudi 50-milijonsko dokapitalizacijo organa. Vsi zahtevani podatki o družbah, katerih terjatve so bile prenesene na organ in se njihov sedež nahaja v RS, so javni, zato vztraja pri posredovanju zahtevanih podatkov. Organ je subjekt v izključni lasti države, zato je javni interes po stališču prosilca neizpodbiten.

 

Organ je pritožbo prosilca štel kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, zato jo je, na podlagi tretjega odstavka 27. člena ZDIJZ in 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu, posredoval v reševanje IP.

 

IP je z dopisom št. 090-5/2018/2 z dne 18. 1. 2018 od organa zahteval posredovanje zahteve prosilca, vročilnic odločbe, podatkov, iz katerih izhaja prejem pritožbe in dokumente, ki jih je zahteval prosilec.

 

Organ je z dopisom št. 24. 1. 2018 IP posredoval zahtevane informacije, in sicer zahtevo prosilca, kopijo vročilnice, kopijo kuverte in sprejemnega žiga vložene pritožbe. Organ je dodatno pojasnil, da nanj ni bila prenesena nobena terjatev na podlagi ukrepov določenih v ZUKSB, ki se nanaša na pravne subjekte v drugih državah. Tovrstne terjatve je organ prejel šele v letu 2016, na podlagi pripojitve Probanke in Factor banke. Določbe ZDIJZ organa ne zavezujejo pri ravnanju s premoženjem, ki ga je pridobil na podlagi pripojitve, razen v delu, ko gre za kredite, ki jih je mogoče uvrstiti pod določbo šestega odstavka 6.a člena ZDIJZ. Organ je znova poudaril, da ZDIJZ izrecno določa, da se kot informacije javnega značaja obravnavajo informacije o kreditih neplačnikov s sedežem v Republiki Sloveniji, izrecno pa so izključeni krediti neplačnikov s sedežem v tuji državi – torej informacije, ki jih zahteva prosilec v svoji zahtevi. Navedeno pomeni, da mora organ zahtevane informacije obravnavati kot zaupne in jih skladno z Zban-2 ne sme razkrivati, saj je tako določil že sam zakonodajalec. Organ je IP posredoval tudi tabelo z osnovnimi podatki o pravnem subjektu v drugih državah, na katerega se terjatev nanaša, vrednost terjatve in trenutni status terjatve. Organ je IP poslal tudi nekatere dokumente, ki so zadnji pravni posel, sklenjen pri izbranih primerih. Organ je v zaključku dodal, da je vsebina posredovanih informacij opredeljena kot poslovna skrivnost, ki vsebuje strogo zaupne podatke, prav tako pa predstavlja bančno tajnost v skladu z ZBan-2.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec je odločitev organa izpodbijal v celoti.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

IP ugotavlja, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse kriterije, da lahko govorimo o informaciji javnega značaja. Informacije se nahajajo v materializirani obliki, organ z njimi razpolaga, prav tako pa informacije izvirajo iz delovnega področja organa. Navedbam organa iz odločbe, da gre deloma za informacije bank, ki so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom (zato je treba upoštevati definicijo informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ, ki se nanaša na poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom) ni mogoče slediti, saj sta bili (kot bo pojasnjeno tudi v nadaljevanju) banki v celoti pripojeni k organu. Slednje pomeni, da so informacije postale z dnem pripojitve informacije organa kot zavezanca po 1. členu ZDIJZ in jih ni več mogoče obravnavati kot informacije poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom iz 1.a člena, saj sta obe banki s pripojitvijo organu prenehali obstajati. Organ skladno s prvim odstavkom 10.a člena Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Ur. l. RS, št. 105/12, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUKSB) upravlja premoženje in obveznosti, ki jih je pridobil zaradi izvedbe ukrepov za krepitev stabilnosti bank, skladno z osmim odstavkom istega člena pa lahko sodeluje pri pripojitvi kot prevzemna družba; slednje pa pomeni, da organ sedaj s premoženjem pripojenih družb upravlja kot s svojim premoženjem v okviru svojega delovnega področja.

 

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se zahteva prosilca nanaša na informacije - podatke o kreditih pravnih oseb s sedežem v tujini, ki jih je organ pridobil šele s pripojitvijo Factor banke in Probanke. Pripojitev bank je bila izvedena na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1), in sicer na podlagi dveh pogodb o pripojitvi z dne 3. 2. 2016. Pri pripojitvi se opravi prenos celotnega premoženja ene družbe na drugo družbo (drugi odstavek 580. člena ZGD-1), pri čemer prevzete družbe prenehajo, prevzemna družba pa postane univerzalni naslednik prevzete družbe. DUTB je s pripojitvijo prevzela celotno premoženje Factor banke in Probanke, med drugim tudi terjatve, ki sta jih banki imeli do različnih pravnih subjektov s sedežem v tujini. Organ je torej terjatve pridobil zaradi pripojitve in ne na podlagi ukrepa po 2. členu ZUKSB (odkup oziroma odplačni prevzem premoženja banke), kot je to bilo v primeru terjatev, ki so bile na organ prenesene iz NLB in NKBM. Posledično pripojene terjatve niso bile deležne iste obravnave, kot tiste terjatve, ki so se na organ prenesle po pogodbi o prevzemu med banko in DUTB, v okviru ukrepov po 2. členu ZUKSB, in tudi niso bile razvrščene s sklepom Banke Slovenije v skupine D in E. Probanka in Factor banka sta bili na začetku sicer deležni ukrepa tudi po ZUKSB (poroštvo države za obveznosti bank iz naslova črpanja neposrednega posojila v skrajni sili) za zagotovitev likvidnosti. Posojilo v skrajni sili je bilo vrnjeno v juniju 2014, na podlagi unovčitve poroštva RS. Banki sta dolg redno odplačevali, preostanek posojila pa se je v februarju 2016 s pripojitvijo prenesel na organ. 

 

Ob ugotovitvi, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga ter da dokumenti predstavljajo informacije javnega značaja, je IP v nadaljevanju presojal obstoj morebitnih izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ se je v odločbi skliceval na izjemo varstva poslovne skrivnosti, IP pa tej odločitvi organa pritrjuje. 
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po drugem odstavku istega člena pa podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Za opredelitev poslovne skrivnosti ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Vendar pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Odredba ne sme veljati za nazaj, kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala.
Organ je na podlagi določb ZGD-1 sprejel Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti, ki v 7. členu za poslovno skrivnost šteje vsak podatek, gradivo, ukrep in postopek, ki se med drugim nanaša na vse pogodbe, izjema so le določeni podatki iz pogodb, ki so sklenjeni na podlagi izvedenih postopkov oddaje javnih naročil, ki morajo iti javni v skladu z Zakonom o javnih naročilih. IP se strinja z ugotovitvijo organa, da se zahtevani podatki nanašajo na sklenjeni pogodbi o pripojitvi, torej predstavljajo poslovno skrivnost organa, s čimer je izpolnjen subjektivni kriterij iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1. Ker za obstoj poslovne skrivnosti zadostuje že opredelitev po enem kriteriju, IP v nadaljevanju ni presojal, ali so zahtevane informacije poslovna skrivnost tudi po objektivnem kriteriju.
Nadalje je IP ugotovil, da podatki o terjatvah, ki so bile na organ pripojene s Probanko in Factor banko, ne predstavljajo podatka o porabi javnih sredstev, tako da se za razkritje ne more uporabiti niti določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec se je v pritožbi skliceval na to, da je država izvedla 50-milijonsko dokapitalizacijo organa in da za obveznosti DUTB jamči državni proračun, zaradi česar ni nobene podlage za to, da ti podatki ne bi bili javni, vendar pritožbenim navedbam prosilca ni mogoče slediti, saj v konkretnem primeru navedena dokapitalizacija ni bila izvedena za odkup navedenih terjatev, zato ni mogoče trditi, da je šlo pri pripojitvi bank (del česar je bil tudi prevzem terjatev) za neposredno porabo javnih sredstev.
IP je izvedel tudi t.i. test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ (ki predstavlja izjemo od izjem iz prvega odstavka tega člena, torej tudi poslovne skrivnosti), po katerem se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (torej ne glede na obstoj izjeme) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. V tem primeru se interes varovanja poslovne skrivnosti kaže v potrebi po varovanju podatkov, ki so pomembni za učinkovito upravljanje s premoženjem organa. Po drugi strani pa prosilec ne navaja nobenih dejstev za razkritje zahtevanega dokumenta v javnem interesu. IP je v konkretnem primeru ugotovil, da javni interes za razkritje poslovne skrivnosti organa ni podan, saj v postopku niso bile niti izkazane niti ugotovljene nobene okoliščine, ki bi tehtnico tehtanja med poslovno skrivnostjo organa in javnim interesom, prevesile na stran prevladujočega javnega interesa za razkritje zahtevanih dokumentov. Določbo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ je namreč dopustno uporabiti le v izjemnih primerih. Smiselno enako stališče izhaja tudi iz prakse Upravnega sodišča RS (npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012), ki je menilo, da je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. V predmetni zadevi takšne vrednote v danih okoliščinah niso ogrožene. Posledično pogoji za razkritje zahtevanih informacij, na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, niso izpolnjeni. Slednje pa ne pomeni, da odločitev IP ne bi mogla biti drugačna, če bi se v prihodnje pojavile nove okoliščine, zaradi katerih bi javni interes nad razkritjem konkretnih dokumentov prevladal nad poslovno skrivnostjo organa.

 

IP zgolj podredno navaja, da za odločitev v konkretnem primeru nista pravno relevantni niti določbi petega in šestega odstavka 6.a člena v povezavi z desetim odstavkom 10. a člena ZDIJZ, po katerih organ določene podatke o terjatvah sam proaktivno objavi na svetovnem spletu. Peti odstavek 6.a člena ZDIJZ sicer izrecno navaja, katere informacije v povezavi s krediti neplačnikov so prosto dostopne informacije javnega značaja, vendar podatki, ki jih je zahteval prosilec, ne ustrezajo navedeni zakonski podlagi. Navedene določbe se namreč izrecno nanašajo na informacije, ki so se vodile kot slabitve v bilancah bank, ki so imele status poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom, in so bile iz takšne banke prenesene na organ (ali jih je banka, na dan prenosa kreditov neplačnikov kot tveganih postavk na DUTB, vodila kot kredite neplačnikov iz šestega odstavka tega člena). Šesti odstavek istega člena pa v nadaljevanju opredeljuje pojem »krediti neplačnikov«, in sicer določa, da izraz krediti neplačnikov, ki se vodijo kot slabitve v bilancah banke iz prejšnjega odstavka, pomeni kredite pravnih oseb, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki se skladno s sklepom Banke Slovenije, ki ureja ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic, in ki je izdan na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, razvrščajo v skupino D ali E, ali ki so se pri skrbnem pregledu aktive banke, ki je bil izveden v skladu z morebitnimi navodili Evropske komisije ali Evropske centralne banke, obravnavali kot krediti neplačnikov.

 

Šesti odstavek 6.a člena ZDIJZ torej določa več pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da je določene kredite mogoče uvrstiti med tiste kredite neplačnikov, ki jih je na podlagi  desetega odstavka 10. a člena ZDIJZ treba proaktivno objaviti v delu, kot ga določa peti odstavek 6.a člena ZDIJZ, in sicer:
1)    krediti se morajo voditi kot slabitve v bilancah banke, ki je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom,
2)    krediti se morajo nanašati na pravne osebe, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in
3)    krediti so morali biti skladno s sklepom Banke Slovenije (oz. ob skrbnem pregledu v skladu z morebitnimi navodili Evropske komisije ali Evropske centralne banke) razvrščeni v skupino D ali E.

 

Kot izhaja iz obrazložitve te odločbe, se informacije, ki jih je zahteval prosilec, ne nanašajo na kredite neplačnikov, kot jih definira šesti odstavek 6.a člena ZDIJZ. Organ je s pripojitvijo namreč pridobil vse terjatve Probanke in Factor banke, ne zgolj tistih, ki so se vodile kot slabitve v bilancah obeh bank. Povedano drugače, na organ so bile prenese »slabe« in »dobre« terjatve. IP nadalje ugotavlja, da se zahteva prosilca izrecno nanaša na kredite pravnih oseb, ki imajo sedež izven Republike Slovenije, zato zahtevani podatki ne izpolnjujejo niti drugega pogoja iz šestega odstavka 6. a člena ZDIJZ. Ugotoviti gre tudi, da v okviru pripojitve s strani Banke Slovenije pri Probanki in Factor banki ni bil izveden noben postopek presoje, pri katerem bi se pripojeni krediti razvrščali v skupino D in E v smislu zgoraj navedene definicije kreditov neplačnikov. Kreditov Probanke in Factor banke zato ni mogoče neposredno uvrstiti pod definicijo iz šestega odstavka 6.a člena ZDIJZ, kar posledično pomeni, da ne gre za podatke, ki bi bili javno dostopni že na podlagi desetega odstavka 10.a člena ZDIJZ.

 

Glede na navedeno je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. 

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka