Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 08.12.2006
Naslov: Trebec Igor, odvetnik zoper Kobilarna Lipica
Številka: 021-93/2006/3
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Odobreno


Datum: 08.12.06

Številka: 021-93/2006/3

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi odvetnika Igorja Trebca, Križ 174, 6210 Sežana (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Kobilarne Lipica, Lipica 5, 6210 Sežana (v nadaljevanju organ), št. 1466-01/06 z dne 04.10.2006, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:



1.    Pritožbi prosilca se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2.    Organ je dolžan prosilcu v roku treh dni od pravnomočnosti te odločbe posredovati naslednje dokumente:
- fotokopije računov za vse storitve in materiale v zvezi s preureditvijo centralnega hipodroma, ki jih je organ prejel od dobaviteljev teh storitev in materialov v letih 2005 in 2006,
- fotokopije računov o porabi vseh kemičnih pripravkov (herbicidov, arboricov) oziroma kemikalij za tretiranje golfišča v letu 2006, ki izkazujejo tovrstno porabo.

3.    V preostalem delu se zahteva prosilca kot neutemeljena zavrne.

OBRAZLOŽITEV:


Prosilec je dne 18.09.2006 pri organu vložil zahtevo, s katero je od organa zahteval naslednje informacije javnega značaja:
1.    želel se je seznaniti s stroški, ki jih je organ v letu 2005 in 2006 imel s preureditvijo centralnega hipodroma in sicer s fotokopijami računov za vse storitve in materiale v zvezi s to preureditvijo, ki jih je organ prejel od dobaviteljev teh storitev in materialov v letih 2005 in 2006;
2.    želel se je seznaniti s porabo vode v Kobilarni Lipica za mesece januar, februar, marec, april, maj, junij, julij in avgust 2006,
3.    želel se je seznaniti s projektom italijanskega arhitekta Giacoma Cabrinija za izgradnjo novega dela igrišča za golf, ki ga je predsednik sveta zavoda dr. Brejc predstavil že na tiskovni konferenci 01.03.2006 in tistega, ki je bil predstavljen ob obisku svetnikov Občine Sežana v Kobilarni Lipica dne 16.06.2006, s stroški, ki so bili plačani za te projekte in sicer v obliki fotokopij obeh projektov in fotokopij računov, ki jih je organ prejel za storitve tega arhitekta,
4.    želel je vedeti, v kakšnem poslovnem razmerju je Kobilarna Lipica z Golf klubom Lipica in kateri člani Golf kluba Lipica lahko brezplačno igrajo na golf igrišču Kobilarne Lipica, koliko znaša igralnina in kolikokrat so ti člani na tem igrišču igrali v letu 2006, in sicer je zahteval fotokopijo pogodbe med organom in Golf klubom Lipica in seznam članov Golf Kluba Lipica, ki lahko brezplačno igrajo na golf igrišču Kobilarne Lipica, cenik golfa in kolikokrat so ti člani igrali na tem igrišču v letu 2006,
5.    želel je izvedeti, kdo so še osebe, ki poleg članov Golf kluba Lipica na golf igrišču kobilarne Lipica lahko brezplačno igrajo golf in ki jih v svoji izjavi omenja v.d. direktorja Matjaž Pust v odgovoru Kobilarne Lipica na 18. strani Primorskih novic z dne 15.09.2006: »Pravico do brezplačnega igranja golfa imajo vsi predsedniki golf klubov, ki imajo matično igrišče po celi Sloveniji« in kolikokrat so te osebe igrale v Lipici v letu 2006, pri čemer je zahteval seznam teh oseb in fotokopije evidenc o tem, kolikokrat so te osebe igrale v letu 2006,
6.    želel je dobiti obdukcijski zapisnik za kobilo, ki jo v.d. direktorja Matjaž Pust omenja v odgovoru Kobilarne Lipica na 18. strani Primorskih novic z dne 15.09.2006 in sicer v obliki fotokopije,
7.    želel je pridobiti podatke o porabi vseh kemičnih pripravkov (herbicidi, arboricidi) oziroma kemikalij za tretiranje golfišča v letu 2006 in sicer v obliki fotokopij računov, ki izkazujejo tovrstno porabo.

Organ je dne 05.10.2006 prosilcu posredoval zahtevane podatke pod točko 2. in 6., v preostalem delu pa je izdal odločbo št. 1466-01/06 z dne 04.10.2006, s katero je zahtevo prosilca pod točko 1., 3., 4., 5. in 7. zavrnil.

Organ v odločbi pojasnjuje, da listine oziroma podatki, ki jih zahteva prosilec, niso informacije javnega značaja, ki bi jih bil organ dolžan nuditi prosilcem iz 5. čl. ZDIJZ. Organ kot javni zavod sicer nesporno sodi v krog organov širšega javnega sektorja, ki spadajo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja v smislu določila 1. odst. 1. čl. ZDIJZ, vendar je pri tem treba poudariti, da sodi v krog teh zavezancev le deloma in to v tistem delu, ki se nanaša na izvajanje javne službe. Organ pri tem navaja,  da glede na določilo 11. čl. Zakona o Kobilarni Lipica (Ur. l. RS, še. 29/96), izvaja naslednje dejavnosti kot javno službo:
-    reja in vzreja konj lipicancev, pripuščanje, osemenjevanje, selekcija, rodovništvo, preizkušanje in šolanje konj,
-    spremljanje reje in vzreje konj lipicancev v lasti drugih pravnih in fizičnih oseb v Republiki Sloveniji, ki so člani združenja rejcev lipicancev, zagotavljanje potrebnega števila žrebcev – plemenjakov oziroma potrebnih količin žrebčevega semena za plemenske kobile teh rejcev ter strokovno svetovanje tem rejcem,
-    organiziranje kulturnih in športnih prireditev na zavarovanem območju,
-    varstvo kulturne dediščine.

Organ še dodaja, da je za vse izvajalce javnih služb značilno, da so lahko zavezanci za dostop do informacij javnega značaja samo v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javne službe, ne pa tudi z ostalimi dejavnostmi, ki nimajo povezave z izvajanjem javne službe. Informacije, ki jih zahteva prosilec, ne sodijo v krog informacij iz dejavnosti izvajanja javne službe, zato je bilo potrebno zahtevo prosilca zavrniti.  

Zoper zavrnilno odločbo organa je prosilec dne 25.10.2006 pri organu vložil pritožbo, ki jo je organ dne 08.11.2006 posredoval v odločanje Pooblaščencu.  

Prosilec v pritožbi navaja, da se pritožuje zaradi zmotne uporabe materialnega predpisa in zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja. Prosilec navaja, da je po Zakonu o Kobilarni Lipica (Ur. l. RS, št. 29/1996, v nadaljevanju ZKL) vsa dejavnost, ki jo izvaja javni zavod, javna služba, saj zavod ne opravlja gospodarske dejavnosti oziroma opravljanje teh dejavnosti ni ločeno od opravljanja javne službe. Šele Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Kobilarni Lipica (Ur. l. RS, št. 79/2006, v nadaljevanju ZKL-A) je določil, da javni zavod sestavljata dve organizacijski enoti in, da za opravljanje gospodarske dejavnosti, kot edini družbenik, organ ustanovi gospodarsko družbo z omejeno odgovornostjo (9. čl. ZKL-A). Ta rešitev po mnenju prosilca ni ustavna, ne glede na to pa opravljanje gospodarske dejavnosti v Lipici ni ločeno, ker zakon v tem delu še ni uveljavljen, zato je javni zavod dolžan dati vse podatke iz področja svoje dejavnosti, ker za te podatke ni nobene izjeme v smislu ZDIJZ.

Prosilec še dodaja, da se organ sklicuje na 11. čl. ZKL, pri čemer pa spregleda, da med izvajanje javne službe sodi med drugim tudi preizkušanje in šolanje konj in organiziranje kulturnih in športnih prireditev na zavarovanem območju. S tega vidika so podatki o stroških, ki so nastali v letih 2005 in 2006 s preureditvijo glavnega hipodroma, javni podatki in jih je organ dolžan posredovati prosilcu. Po mnenju prosilca je dodatni argument, da gre za javne podatke, najti v določbi 3. odstavka 13. čl. ZKL, po kateri se iz proračuna RS zagotavljajo prostori za šolanje lipicancev, predstavitvene dejavnosti in javna predstavitev lipicancev in Kobilarne Lipica, program klasične in športne  dresure, dan odprtih vrat, enkrat letno mednarodna prireditev, tekoče in investicijsko varovanje varovanih objektov. Vsa ta javna in z javnimi sredstvi financirana dejavnosti poteka praviloma, v posameznih segmentih pa vsaj deloma na centralnem hipodromu, ki je bil obnovljen z javnim denarjem, zato so ti podatki javni in jih je organ dolžan posredovati v skladu z ZDIJZ.

Po mnenju prosilca popolnoma enako velja za projekte za izgradnjo novega igrišča za golf in za njegovo vzdrževanje s kemičnimi pripravki in sredstvi za testiranje igrišča. Območje Kobilarne Lipica je kulturni spomenik izrednega državnega pomena (1. čl. ZKL), pri čemer je zavarovano celotno območje, vključno z obstoječim in bodočim igriščem za golf. Gre za posebno varstvo v smislu 3. čl. ZKL (oblikovane pašne in travniške površine z zaščitnimi ograjami, hrastovi gaji in drevoredi). Igrišče in njegov bodoči del se nahaja v javnem zavodu na zaščitenem območju in je v lasti države (22. čl. ZKL). Gre za zemljišča, ki služijo Kobilarni Lipica kot javnemu zavodu za izvajanje njegove dejavnosti. Informacije o projektu širitve golfa, o ceni teh storitev oziroma projekta o vrsti in stroških za tretiranje s kemičnimi pripravki so zato informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa. Gre za igrišče na zemljišču v državni lasti, v javnem zavodu, v posebej zavarovanem območju, ki je predmet varovanja kulturne dediščine tudi v smislu 11. čl. ZKL. Informacije o tem so zato informacije javnega značaja in jih je organ dolžan posredovati prosilcu. Poleg tega je širitev igrišča za golf predvidena in določena s Programom varstva in razvoja Kobilarne Lipica 2006-2010, ki ga je Vlada RS sprejela na svoji 69. seji dne 13.04.2006 in ki predvideva financiranje s sredstvi javnega zavoda in s sredstvi Ministrstva za šolstvo in šport, torej z javnim denarjem, zato so stroški in razmerja s tem v zvezi informacije javnega značaja.  

Prosilec je še navedel, da na območju golf igrišča v zavarovanem območju Kobilarne Lipica deluje golf klub Lipica, ki je pravna oseba zasebnega prava, ki v javnem zavodu, v katerem je igrišče za golf zgrajeno in vzdrževano z javnim denarjem, nima nobenih brezplačnih pravic in ugodnosti. Kljub temu je direktor javnega zavoda izjavil, da predsedniki golf klubov igrajo golf brezplačno. Javni zavod seveda brezplačno igranje na igrišču, ki je zgrajeno in vzdrževano z javnim denarjem, ne more opravičiti in je zato informacija o pogodbenem razmerju med klubom in javnim zavodom informacija javnega značaja, prav tako tudi seznam oseb, ki jim je dovoljeno zastonj igrati (golf klubov v Sloveniji je 39, predsednik golf kluba Lipica je predsednik sveta zavoda KL). Po mnenju prosilca je zavod dolžan v okviru svoje dejavnosti kot javni zavod igrišče varovati, vzdrževati in so zato informacije o pravicah v zvezi z uporabo tega igrišča, informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa (4. čl. ZDIJZ).

Prosilec je dne 30.10.2006 pri organu vložil dopolnitev pritožbe, ki jo je organ (skupaj s pritožbo prosilca z dne 25.10.2006) dne 08.11.2006 odstopil v obravnavo Pooblaščencu.

V dopolnitvi pritožbe se prosilec sklicuje na Zakon o ratifikaciji konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Ur. l. RS, MP, št. 17/2004), ki predstavlja notranje pravo Republike Slovenije in po kateri organ spada med organe iz tč. 2b, 2. čl. citirane konvencije, informacije o projektu, stroških in kemičnih pripravkih, ki jih zahteva prosilec, pa so tipične okoljske informacije po navedeni konvenciji (2. čl., tč. 3).

Prosilec še dodaja, da je Ustavno sodišče s svojo odločbo U-I-406/06-13, zadržalo izvajanje določb ZKL-A in PVR v tistem delu, ki se nanaša na posege v prostor. Iz navedene odločbe izhaja, da je organ Ustavnemu sodišču pojasnil, da na podlagi lokacijske informacije sanira golf igrišče, ureja pašne površine in obnavlja silose in zidove pod graščino in da za ta dela ni potrebno gradbeno dovoljenje, kar naj bi ugotovila gradbeni inšpektor in inšpektor za varovanje kulturne dediščine. Po mnenju prosilca organ s tako izjavo zavaja državne organe, saj kobilarna ne sanira le obstoječega igrišča, ampak uničuje posebej zavarovano kulturno krajino tako, da izvaja poseke dreves in melioracijo le deloma na že obstoječem igrišču za golf, deloma pa na posebej zavarovani kulturni krajini, na kateri bodo po projektu stala nova igralna polja. Zahtevane informacije so po mnenju prosilca tako izjemnega pomena, da se s kazenskimi in drugimi postopki in s postopki pred mednarodnimi organi prepreči uničevanje kulturnega spomenika. Prav primerjava med projektom novega golfa in dejansko izvedenimi deli bo namreč pokazala, da uprava organa kljub odločbi ustavnega sodišča gradi novi golf, ker izvaja dela na območju projektiranih igralnih polj in s tem uničuje kulturni spomenik.

Pritožba je utemeljena.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali informacije javnega značaja obstajajo in ali gre za prosto dostopne informacije, je Pooblaščenec pri organu dne 29.11.2006, v prisotnosti ga. Mojce Švara in g. Damjana Grmeka, oba zaposlena pri organu, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.  

In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

Organ je Pooblaščencu na ogledu pojasnil, da vztraja pri svojem stališču iz izpodbijane odločbe, da zahtevani dokumenti ne spadajo v njegovo delovno področje, ker v tem delu njegove dejavnosti ne gre za izvajanje javne službe, kot jo določa Zakon o kobilarni Lipica. Glede zahtevanih dokumentov je organ povedal, da je območje Kobilarne Lipica zavarovano kot celota, pri čemer se v tem območju nahaja tudi golf igrišče in hipodrom. Golf klub Lipica je pravna oseba zasebnega prava, pri čemer je golf igrišče v Kobilarni Lipica njegovo domicilno igrišče, za kar mu organ tudi zaračunava uporabnino. S seznamom članov golf kluba Lipica, ki lahko brezplačno igrajo na tem igrišču, organ ne razpolaga. Po navedbah organa projekt italijanskega arhitekta Giacoma Cabrinija za izgradnjo novega dela igrišča za golf ne obstaja. Gre za idejni načrt, ki ga je navedeni arhitekt brezplačno pripravil za golf kljub Lipica, katerega član je. Organ obenem navaja, da pri navedenem arhitektu ni naročil nobenega projekta in da v zvezi s tem ni bila sklenjena nobena pogodba ter plačane storitve, zato računi v zvezi s tem ne obstajajo. Organ je še pojasnil, da je bilo igrišče za golf sanirano s sredstvi Ministrstva za šolstvo in šport, kot sanacija javnega športnega objekta, ni pa šlo za širitev golf igrišča. Glede preureditve centralnega hipodroma je organ navedel, da je za ta dela izvedel javni razpis, ki se je financiral iz strukturnih skladov, sicer pa po njegovem mnenju dejavnosti, ki se izvajajo na hipodromu, spadajo v gospodarski del dejavnosti organa, ne v izvajanje javne službe. Hipodrom je sicer športni objekt v lasti Republike Slovenije, na njem pa se organizirajo različne prireditve, uporabljajo pa ga lahko tudi zunanji izvajalci in ne le organ sam. Organ je Pooblaščencu tudi izročil fotokopije dokumentov, ki jih je prosilec zahteval v tč. 1, 4 (pogodbo o medsebojnih razmerjih med organom in golf klubom Lipica) in 7.

1.     Pojem informacije javnega značaja in o organu kot zavezancu po ZDIJZ

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Ker se organ v zavrnilni odločbi sklicuje, da listine oziroma podatki, ki jih zahteva prosilec, niso informacije javnega značaja, ki bi jih bil organ dolžan nuditi prosilcem iz 5. čl. ZDIJZ, ker ne gre za informacije, povezane z izvajanjem javne službe, se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali in v katerem delu svoje dejavnosti je organ zavezanec po ZDIJZ in ali gre pri dokumentih, ki jih zahteva prosilec, za informacije javnega značaja.

Za razumevanje prava dostopa do informacij javnega značaja je osnovnega pomena dejstvo, da se lahko informacije javnega značaja zahtevajo zgolj od organov, taksativno naštetih v 1. odst. 1. čl. ZDIJZ. Po tej določbi je vsakomur omogočen prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, ne le državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
•    da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih pristojnosti),
•    da organ z njo razpolaga,
•    da se le-ta nahaja v materializirani obliki.

Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja, je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim delovanjem, oblastnim delovanjem. Iz tega razloga je najprej potrebno razjasniti vprašanje, ali je organ zavezanec v skladu s 1. odst. 1. čl. ZDIJZ in ali je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja v celoti ali delno, torej tudi glede dokumentov, ki jih je zahteval prosilec.  

Organ je statusno organiziran kot javni zavod, ki je bil ustanovljen z Zakonom o kobilarni Lipica (Ur.l. RS, št. 29/1996 in 79/2006, v nadaljevanju ZKL). Območje Kobilarne Lipica, ki obsega celotno zavarovano območje Kobilarne Lipica s kultivirano kraško krajino, čredo konj lipicanske pasme ter stavbno in umetnostno dediščino, je bilo s tem zakonom razglašeno za kulturni spomenik izjemnega pomena za Republiko Slovenijo. 11. čl. ZKL določa, da z zavarovanim območjem po tem zakonu in z vsemi nepremičninami in premičninami ter pravicami intelektualne lastnine, ki so v lasti Republike Slovenije, upravlja organ. Ustanovitelj organa je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvršuje Vlada RS.

Organ, kot javni zavod, pa je urejen tudi z Zakonom o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/91 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZZ). V skladu s 1. čl. ZZ so zavodi organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Kot izhaja iz 3. čl. ZZ, se javni zavodi ustanovijo za izvajanje javne službe. 18. čl. ZZ obenem določa, da lahko zavod opravlja eno ali več dejavnosti, pri čemer lahko opravlja tudi gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen.

Iz 1a. člena Sklepa o organizaciji in delu javnega zavoda Kobilarna Lipica (Ur. l. RS, št. 29/96, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju sklep o organizaciji in delu organa) izhaja, da ima javni zavod Kobilarna Lipica dve organizacijski enoti: Kobilarna in Gostinstvo in turizem. 13. člen sklepa o organizaciji in delu organa obenem določa, da se izid poslovanja ugotavlja za javni zavod kot celoto in po njegovih organizacijskih enotah. Presežki prihodkov nad odhodki posamezne organizacijske enote smejo biti namenjeni za razvoj iste organizacijske enote, pri čemer se presežki v organizacijski enoti Gostinstvo in turizem namenjajo tudi za financiranje javne službe, ki jo izvaja organizacijska enota Kobilarna.

Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da ne držijo navedbe prosilca, da je vsa dejavnost, ki jo izvaja organ, lahko samo javna služba, ker organ ne opravlja gospodarske dejavnosti oziroma opravljanje teh dejavnosti ni ločeno od opravljanja javne službe. Iz sklepa o organizaciji in delu organa namreč jasno izhaja, da je organ razdeljen na dve organizacijski enoti, pri čemer ena od njiju opravlja gospodarsko dejavnost, druga pa izvaja javno službo. Sklep o organizaciji in delu organa je bil sprejet že v letu 1996, tako da ima od tega trenutka organ ločeno gospodarsko dejavnost od javne službe.

Pooblaščenec obenem pojasnjuje, da je za vse izvajalce javnih služb značilno, da so lahko zavezani za dostop do informacij javnega značaja samo v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javne službe, ne pa tudi v delu, ki predstavlja izvajanje gospodarske dejavnosti. Iz tega razloga je treba potegniti mejo med obema vrstama dejavnosti in razmejiti dejavnost, ki pomeni izvajanje javne službe, od gospodarske dejavnosti organa. Za izvajalce javnih služb je namreč značilno, da opravljajo še zasebnopravne, tržne dejavnosti, v okviru katerih niso zavezani za posredovanje informacij javnega značaja zato, ker v tržni sferi podvrženem delu dejavnosti informacije javnega značaja pojmovno ne morejo nastati. Informacije javnega značaja namreč lahko nastajajo samo v tistem delu dejavnosti izvajalca javne službe, ki pomeni izvajanje javne službe, saj gre samo v tem delu za informacije, ki so v povezavi z javnopravnim delovanjem. Zastavi se torej vprašanje, ali je organ v delu, na katerega se nanašajo zahtevane informacije, zavezanec po ZDIJZ oziroma, ali so zahtevane informacije v povezavi z opravljanjem javne službe organa kot javnega zavoda. Pri izvajanju javne službe gre za izvajanje servisne, storitvene dejavnosti javnega sektorja in ne za izvajanje primarne dejavnosti javnega sektorja, ki se kaže v oblastnem, avtoritativnem urejanju posameznih upravnih področij. Javne službe lahko izvajajo pravne osebe javnega prava ali zasebnega prava. Tržna dejavnost, četudi jo opravlja subjekt, ki obenem izvaja tudi javno službo, pa je izvzeta iz kroga organov zavezancev po 1. odst. 1. čl. ZDIJZ, kakor tudi iz namena ZDIJZ, da zagotavlja nadzor nad javnopravnim delovanjem. Podobno je tudi mnenje avtorjev Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (doc. dr. Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 63-64): »V primeru pa, da gre za javni zavod (ali javno podjetje), ki je bil ustanovljen za opravljanje dejavnosti, ki ni javna služba (torej za neke tržne dejavnosti), se zastavlja vprašanje, ali je takšna oseba zavezanec po zakonu, ker je pač oseba javnega prava. Menimo, da je v takšnih primerih ustrezno stališče, da ne gre za zavezance po zakonu, čeprav gre za osebe javnega prava.« Zaradi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je organ zavezan po ZDIJZ le v delu, v katerem izvaja javno službo, ne pa tudi v delu, ko opravlja zasebnopravno oziroma gospodarsko dejavnost, saj je v tem delu podvržen tržnim zakonitostim in tržnemu delovanju.

Pri tem se je treba seznaniti tudi s temeljnimi značilnostmi javne službe. Javna služba pomeni takšno ureditev posameznih dejavnosti, da njihovo izvajanje zagotavlja država. Država mora določene dejavnosti zagotavljati kot javno službo zaradi odsotnosti delovanja tržnih mehanizmov oziroma, ker bi podvrženost tržnim zakonitostim vodila do hudih motenj v delovanju družbe, neenakomerni porazdeljenosti posameznih dobrih oziroma storitev in bi v končni posledici privedla do pojavov neenakosti ter socialne, družbene nepravičnosti. Država mora sprejeti odločitev o tem, ali se bo določena dejavnost opravljala v pravnem režimu javne službe. Ker je javna služba normativni pojav, se mora namreč vedno določiti s pravnim predpisom oziroma v slovenskem pravnem redu z zakonom, ki določi obseg javne službe, temeljne pogoje za dostop do javnih dobrin oziroma storitev, način opravljanja dejavnosti, financiranje, pogoje za prenehanje…

Obseg dejavnosti, ki jih organ izvaja kot javno službo, določa 4. odst. 11. čl. ZKL, ki pravi, da organ izvaja naslednje dejavnosti kot javno službo:
-    reja in vzreja konj lipicancev, pripuščanje, osemenjevanje, selekcija, redovništvo, preizkušanje in šolanje konj,
-    spremljanje reje in vzreje konj lipicancev v lasti drugih pravnih in fizičnih oseb v Republiki Sloveniji, ki so v lasti drugih pravnih in fizičnih oseb v Republiki Sloveniji, ki so člani združenja rejcev lipicancev, zagotavljanje potrebnega števila žrebcev – plemenjakov oziroma potrebnih količin žrebčevega semena za plemenske kobile teh rejcev ter strokovno svetovanje tem rejcem,
-    organiziranje kulturnih in športnih prireditev na zavarovanem območju,
-    varstvo kulturne dediščine.

Upoštevaje navedeno je bilo treba v nadaljevanju ugotoviti, ali gre pri posameznih dokumentih, ki jih je zahteval prosilec, za dokumente, ki sodijo v okvir dejavnosti javne službe, glede katere je organ zavezan po ZDIJZ ali za dokumente, ki so nastali v okviru gospodarske dejavnosti organa, na katero se določbe ZDIJZ ne nanašajo.


1.1.    Dokumenti, ki se nanašajo na preureditev centralnega hipodroma – dokumenti, ki jih je prosilec zahteval pod tč.1

Prosilec je v zahtevi z dne 18.09.2006, pod tč. 1 zahteval fotokopije računov za vse storitve in materiale v zvezi s preureditvijo centralnega hipodroma, ki jih je organ prejel od dobaviteljev teh storitev in materialov v letih 2005 in 2006.

Organ je na ogledu in camera sicer pojasnil, da spadajo dejavnosti, ki se izvajajo na hipodromu, v gospodarski del njegove dejavnosti, pri čemer pa Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec ni zahteval podatkov v zvezi z dejavnostmi, ki potekajo na hipodromu, ampak podatke o stroških s preureditvijo centralnega hipodroma. Pooblaščenec je zato v celoti sledil argumentu prosilca, da so podatki o obnovi centralnega hipodroma informacija javnega značaja, saj gre za objekt, ki je bil obnovljen z javnimi sredstvi. To je nenazadnje potrdil tudi organ sam, ki je na ogledu in camera povedal, da je hipodrom športni objekt v lasti Republike Slovenije, ki je bil obnovljen s sredstvi strukturnih skladov, za oddajo teh del pa je bil izveden javni razpis. Navedeno izhaja tudi iz 13. člena ZKL, ki med drugim določa, da se iz proračuna zagotavljajo sredstva za oskrbo, nego in preizkus delovne sposobnosti lipicancev, šolanje lipicancev, usposabljanje nujno potrebnih jahačev, predstavitvene dejavnosti in javno predstavitev lipicancev ter za tekoče in investicijsko vzdrževanje varovanih objektov, če niso zagotovljeni drugi viri sredstev. Pri tem je pomembno tudi dejstvo, da je hipodrom konjeniški objekt, ki je namenjen treningu konj in organizaciji konjeniških prireditev in da kot tak služi tudi izvajanju osnovne dejavnosti organa, kot jo določa 4. odst. 11. čl. ZKL. Iz navedenega torej izhaja, da organ vzdrževanje centralnega hipodroma izvaja kot javno službo, za izvajanje katere sredstva zagotavlja Republika Slovenija.

Podatki, ki jih zahteva prosilec, torej predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev. Zagotovitev nadzora javnosti pa je v konkretnem primeru ključnega pomena, saj mora biti javnosti dana možnost nadzorovanja nad pravilnostjo porabe teh sredstev. Da je prav nadzorna funkcija pravice do informacij javnega značaja ena od najpomembnejših funkcij, navajajo tudi avtorji Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Cit. 'Druga pomembna funkcija pravice do dostopa do informacij je v tem, da omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave.' (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005, str. 72). To izhaja tudi iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, po katerem morajo biti, ne glede na morebitne izjeme iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, načeloma javni vsi podatki o porabi javnih sredstev.

Upoštevaje  navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da podatki o stroških v zvezi s preureditvijo centralnega hipodroma predstavljajo informacije javnega značaja. Po pregledu teh dokumentov je Pooblaščenec tudi ugotovil, da ni podana nobena od izjem, določenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacije javnega značaja lahko zavrne, poleg tega pa gre za podatke o porabi javnih sredstev, zato je treba zahtevi prosilca v tem delu v celoti ugoditi.

1.2.    Dokumenti, ki se nanašajo na izgradnjo in vzdrževanje golf igrišča ter na dejavnost igranja golfa – dokumenti, ki jih je prosilec zahteval pod tč. 3, 4, 5 in 7

Pod tč. 3, 4, 5 in 7 je prosilec zahteval dokumente, ki se nanašajo na izgradnjo novega dela golf igrišča (projekt italijanskega arhitekta Giacoma Cabrinija ter pogodbo, sklenjeno med organom in imenovanim arhitektom), dokumente, ki izkazujejo poslovno razmerje med organom in golf klubom Lipica, seznam članov golf kluba Lipica in drugih oseb, ki lahko brezplačno igrajo golf na igrišču v Lipici ter podatke o porabi vseh kemičnih pripravkov za tretiranje golf igrišča v letu 2006.

Pri presoji, ali gre pri navedenih dokumentih za informacije javnega značaja, je Pooblaščenec izhajal iz 1. čl. ZKL, po katerem je kot kulturni spomenik izjemnega državnega pomena zavarovano celotno območje Kobilarne Lipica s kultivirano kraško krajino, čredo konj lipicanske pasme ter stavbno in umetnostno dediščino. Območje kultivirane kraške krajine, ki je kot del spomeniške celote pod posebnim varstvom, obsega: oblikovane pašne in travniške površine z zaščitnimi ograjami, hrastove gaje in drevorede. V skladu s 7. in 8. čl. ZKL v tem območju niso dovoljeni posegi v prostor, ki so v nasprotju z varovanjem celotnega območja kulturnega spomenika. Posegi v kulturni spomenik so dovoljeni samo na podlagi predhodno izdelanega programa varstva in razvoja celotnega zavarovanega območja ter njegovih posameznih delov. Kot navaja tudi prosilec, se golf igrišče nahaja na zaščitenem območju, katerega varstvo mora organ zagotavljati v okviru izvajanja javne službe. 4. odst.11. čl. ZKL namreč določa, da organ kot javno službo izvaja tudi varstvo kulturne dediščine kamor, upoštevaje 1. člen ZKL, spada celotno zavarovano območje Kobilarne Lipica, torej tudi golf igrišče, ki se nahaja na tem območju.

Upoštevaje navedeno je treba ugotoviti, da v konkretnem primeru vsi dokumenti, ki se nanašajo na vzdrževanje, urejanje, preurejanje in širjenje golf igrišča, spadajo v delovno področje organa. Gre namreč za dokumente, ki so nastali v okviru izvajanja javne službe, ki jo mora organ, kot varstvo kulturne dediščine, izvajati na podlagi 4. odst. 11. čl. ZKL.

Pri odločanju v konkretnem primeru pa je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil.  Organi, zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, pri čemer niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Organ ni dolžan na novo ustvariti, na novo pridobiti ali izdelati dokumentov, ki jih v času vložene zahteve za dostop do dokumentov nima. Organ je dolžan posredovati informacijo javnega značaja s kakršno razpolaga takrat, ko prosilec zaprosi za dostop. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).  

Kot je Pooblaščenec ugotovil na ogledu in camera, organ ne razpolaga s projektom italijanskega arhitekta Giacoma Cabrinija za izgradnjo novega dela igrišča za golf, kot tudi ne s pogodbo o naročilu tega projekta in fotokopijami računov, ki naj bi jih organ prejel za te storitve. Organ je namreč pojasnil, da gre za idejni načrt, ki ga je navedeni arhitekt pripravil za golf kljub Lipica in katerega naročnik in plačnik ni bil organ, ki z arhitektom ni sklenil nobene pogodbe, zato tudi računi za te storitve pri organu ne obstajajo. V skladu z navedenim je treba zahtevo prosilca pod tč. 3 zavrniti, ker zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, s čimer niso izpolnjeni pogoji iz 4. čl. ZDIJZ, saj zahtevana informacija ne obstaja.

Obenem je Pooblaščenec tudi ugotovil, da organ razpolaga z dokumenti, ki jih je prosilec zahteval pod tč. 7, to je s podatki o porabi vseh kemičnih pripravkov (herbicidov, arboricidov) oziroma kemikalij za tretiranje golfišča za leto 2006. Pri tem je še posebej pomembno, da gre pri teh podatkih za okoljske informacije v smislu definicije 2. čl. Zakona o ratifikaciji konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Ur. l. RS, MP, št. 17/2004), na kar se sklicuje tudi prosilec. Gre namreč za podatke o stanju kulturnih znamenitosti in objektov, na katere vpliva ali bi lahko vplivalo stanje elementov okolja ali s temi elementi povezani dejavniki, tudi snovi, ki vplivajo na stanje elementov okolja, kot so zrak in ozračje, voda, prst, zemljišča, krajina in naravna območja. Kot je bilo že ugotovljeno, gre za podatke, ki se nanašajo na vzdrževanje golf igrišča in ki so nastali v okviru izvajanja javne službe, ki jo mora organ, kot del varstva kulturne dediščine, izvajati na podlagi 4. odst. 11. čl. ZKL. Ker iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ izhaja, da se, ne glede na določbo 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ, ki določa izjeme od prostega dostopa, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja, je Pooblaščenec, ne da bi presojal obstoj morebitnih izjem, odločil, da mora organ prosilcu v celoti posredovati dokumente, ki jih je prosilec zahteval pod tč. 7.

Ni pa mogoče slediti razmišljanju prosilca, da spadajo v delovno področje organa tudi dokumenti, ki jih je prosilec zahteval pod tč. 4 in 5 in ki se nanašajo na  poslovna razmerja med organom in golf klubom Lipica ter na sezname članov golf kluba Lipica in drugih oseb, ki lahko na igrišču v Lipici brezplačno igrajo golf. Ne glede na to, da je Pooblaščenec ugotovil, da samo vzdrževanje golf igrišča spada v dejavnost varstva kulturne dediščine, ki jo je organ dolžan izvajati kot javno službo, pa pod isti pravni režim nikakor ni mogoče uvrstiti tudi dejavnosti igranja golfa. Kot je Pooblaščenec v tej odločbi že zapisal, pomeni javna služba takšno ureditev posameznih dejavnosti, da njihovo izvajanje zagotavlja država, ker bi podvrženost tržnim zakonitostim vodila do hudih motenj v delovanju družbe, do neenakomerne porazdeljenosti posameznih dobrih oziroma storitev in bi v končni posledici privedla do pojavov neenakosti ter socialne, družbene nepravičnosti. Pri igranju golfa gre obenem za povsem tržno naravnano športno panogo, ki jo organ izvaja kot dopolnilno, gospodarsko dejavnost in za izvajanje katere sredstev ne zagotavlja Republika Slovenija.  V skladu z navedenim je treba ugotoviti, da dokumenti, ki jih je prosilec zahteval pod tč. 4. in 5., ne spadajo v delovno področje organa, zato je treba njegovo pritožbo v tem delu zavrniti.

Kot izhaja iz izreka te odločbe je organ dolžan prosilcu v roku treh dni od pravnomočnosti te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov: računov za vse storitve in materiale v zvezi s preureditvijo centralnega hipodroma, ki jih je organ prejel od dobaviteljev teh storitev in materialov v letih 2005 in 2006 ter računov o porabi vseh kemičnih pripravkov (herbicidov, arboricov) oziroma kemikalij za tretiranje golfišča v letu 2006, ki izkazujejo tovrstno porabo.

Ker je organ na prvi stopnji zmotno presodil dokaze in napačno uporabil materialno pravo, je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo odpravil in sam rešil zadevo tako, da je naložil posredovanje tistih dokumentov, ki so informacije javnega značaja, v preostalem pa je zahtevo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.


Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če je tožba poslana priporočeno po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila oddana na pošto zadnji dan roka za vložitev tožbe. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
Pooblaščenka