Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 23.07.2019
Naslov: Transparency International Slovenia - Vlada RS
Številka: 090-147/2019
Kategorija: Tajni podatki, Test interesa javnosti
Status: Odobreno


POVZETEK:

Organ je z odločbo zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih sklepov Vlade zaradi varstva tajnih podatkov. Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da sicer gre pri zahtevanih dokumentih za tajne podatke, s čimer je podana izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar pa so v obravnavanem primeru izražene okoliščine, da je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij močnejši od interesa, da se ti podatki zavarujejo zaradi varovanja tajnih podatkov. Upoštevaje navedeno je pritožbi prosilca ugodil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-147/2019/6
Datum: 23. 7. 2019


Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi TRANSPARENCY INTERNATIONAL SLOVENIA - DRUŠTVO INTEGRITETA, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilec), z dne 31. 5. 2019, zoper odločbo Generalnega sekretariata Vlade Republike Slovenije, Gregorčičeva ulica 20, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 09001-19/2019/4 z dne 17. 5. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba Generalnega sekretariata Vlade Republike Slovenije, št. 09001-19/2019/4 z dne 17. 5. 2019, odpravi ter se odloči:
1.1    »Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je dolžno v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe iz dokumentov:
-    Predlog sklepa o spremembah in dopolnitvah petletnega programa oblikovanja državnih blagovnih rezerv od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2018 (sklep št. 304-2/2015-203 z dne 3. 11. 2015),
-    Predlog sklepa o spremembah in dopolnitvah petletnega programa oblikovanja državnih blagovnih rezerv od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2018 (sklep št. 304-2/2015-220 z dne 11. 11. 2015),
-    Predlog sklepa o spremembah in dopolnitvah petletnega programa oblikovanja državnih blagovnih rezerv od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2018 (sklep št. 304-1/2016-40 z dne 16. 2. 2016), in
-    Predlog sklepa o spremembah in dopolnitvah petletnega programa oblikovanja državnih blagovnih rezerv od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2018 (sklep št. 304-1/2017-104 z dne 10. 8. 2017),

delno umakniti stopnjo tajnosti INTERNO, in sicer v delu, ki se nanaša na spremembe in dopolnitve petletnega programa oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje 1. 1. 2014 do 31. 12. 2018 glede nabave zaščitnih tehničnih ovir (rdeče obarvano besedilo v navedenih dokumentih) in dokumente o umiku stopnje tajnosti posredovati organu.

1.2    Organ je dolžan, v nadaljnjih osmih (8) dneh od prejema dokumentov o umiku stopnje tajnosti iz dokumentov iz prejšnje točke tega izreka s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, umakniti stopnjo tajnosti INTERNO in prosilcu v elektronski obliki posredovati sklepe Vlade, ki spreminjajo in dopolnjujejo petletni program oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje 1. 1. 2014 do 31. 12. 2018 (vključno s spremembami in dopolnitvami petletnega programa oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje 1. 1. 2014 do 31. 12. 2018), ki se nanaša na nabavo zaščitnih tehničnih ovir, in sicer sklepe št. 30400-4/2015/6 z dne 5. 11. 2015, št. 30400-4/2015/10 z dne 13. 11. 2015, št. 30400-4/2015/14 z dne 17. 2. 2016 in št. 30400-2/2017/4 z dne 31. 8. 2017.«.

2.    Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 24. 4. 2019 zahteval sklepa Vlade št. 30400-4/2015/6 in št. 30400-4/2015/10 ter morebitne druge sklepe Vlade, ki spreminjajo in dopolnjujejo program dela Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve (v nadaljevanju: Zavod), v delu, ki se nanaša na oblikovanje zalog varnostne žične ograje ali drugih zaščitnih tehničnih ovir (v nadaljevanju: ZTO). V zahtevi je poudaril, da predmet zanimanja niso morebitne operativne podrobnosti v dokumentih (geolokacija ZTO), ki se lahko z delnim dostopom izvzamejo, temveč podrobnosti, ki so ključne za ugotavljanje smotrnosti in pravilnosti posla Zavoda (npr. količina predpisanih zalog ZTO v sklepih, način nakupa ipd.). Kot način seznanitve je navedel elektronsko obliko.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 09001-19/2019/4 z dne 17. 5. 2019 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil v celoti. Upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je najprej ugotavljal, ali so izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, in ugotovil, da v zbirki dokumentarnega gradiva organa obstajata dokumenta – sklepa Vlade, ki ju zahteva prosilec. Predmetna sklepa sta označena s stopnjo tajnosti INTERNO. Po podrobni preučitvi zahteve je organ ugotovil:
-    Podatki o vrsti, količini in stanju državnih blagovnih rezerv so že po Zakonu o blagovnih rezervah (v nadaljevanju: ZBR)  varovani, njihovo razkritje pa bi lahko povzročilo škodljive posledice za javno varnost. Stopnja tajnosti podatkov se določi na podlagi desete alineje 5. člena ZBR, ki pravi, da zaupne podatke in način varovanja zaupnosti določi resorno ministrstvo.
-    Program dela Zavoda je v skladu z Zakonom o tajnih podatkih (v nadaljevanju: ZTP)  označen s stopnjo tajnosti INTERNO. Razkritje celovitih poročil in drugih podatkov, kjer so navedene vrste, količine ali prostorska razporeditev državnih blagovnih rezerv, bi imelo škodljive posledice za delovanje ali izvajanje nalog organa, zato je določena stopnja tajnosti INTERNO. V konkretnem primeru razlogi za varovanje zahtevanega dokumenta izhajajo iz pisne ocene škodljivih posledic, ki kot objekt varstva navaja podatke o stanju državnih blagovnih rezerv (količini in vrsti), razkritje zahtevanega dokumenta pa bi škodovalo tudi upravljanju zunanjih meja, kar je interesno področje, ki spada v področje javne varnosti.
-    Posledično so tudi vsi sklepi Vlade, s katerimi se sprejema, spreminja ali dopolnjuje program dela Zavoda označeni s stopnjo tajnosti INTERNO.
-    IP je že odločal o zahtevi za dostop do enega izmed predmetnih sklepov, in sicer sklepa Vlade št. 30400-4/2015/6. V pritožbenem postopku je IP z odločbo št. 090-317/2015 z dne 10. 3. 2016 pritožbo prosilca zavrnil. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da predmetni dokument izpolnjuje vse pogoje za določitev stopnje tajnosti v skladu z ZTP, in tudi, da v obravnavanem primeru javni interes za razkritje po mnenju IP ne prevlada nad interesom (tudi tu gre za javni interes), ki se kaže v varovanju teh podatkov zaradi izjeme varstva tajnih podatkov, ki v konkretnem primeru varujejo gospodarske zadeve.
V skladu z navedenim je tako zahtevo prosilca na podlagi 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil.

Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 31. 5. 2019. Glede navedbe organa, da so podatki o vrsti, količini in stanju državnih blagovnih rezerv varovani že po ZBR je navedel, da zakon organu omogoča, da določi zaupnost podatkov in način varovanja te zaupnosti, vendar mu tega ne nalaga. To je razvidno iz letnih poročil Zavoda, v katerih le-ta objavlja vrsto, količino, lokacijo in stanje posameznih artiklov znotraj blagovnih rezerv države. V zvezi z navedbo organa, da bi razkritje predmetnih sklepov imelo škodljive posledice za delovanje ali izvajanje nalog organa, pa je navedel, da organ teh škodljivih posledic ni opredelil, konkretiziral ali določil vzročnost med razkritjem in škodljivimi posledicami, zato je po mnenju prosilca obrazložitev organa pomanjkljiva in nezadostna za zavrnitev zahteve. Izpostavil je neskladje med stopnjo tajnosti INTERNO z dodatno zatrjevanimi škodnimi posledicami, ki jih je navedel organ (»razkrije bi povzročilo škodljive posledice za javno varnost« in »škodovalo tudi upravljanju zunanjih meja, kar je interesno področje, ki spada v področje javne varnosti«). Stopnja tajnosti obeh dokumentov torej ne ustreza navedenim škodnim posledicam, kar dodatno vpliva na pomanjkljivost in neutemeljenost zavrnilne odločbe. Pri tem se je prosilec skliceval na sodbo Upravnega sodišča št. I U 1688/2016-27 (točka 60), izpostavil pa je tudi navedbe visokih predstavnikov Vlade, ki so o vrsti, količini in stanju blagovnih rezerv, ki so predmet obeh zahtevanih dokumentov, redno (celo dnevno) obveščali javnost. Tudi Urad Vlade za komuniciranje je sam razkrival skupne količine nabavljenih in postavljenih ZTO. Vlada je podatke o skupni količini postavljenih ZTO podala javnosti tudi preko odgovora na poslansko vprašanje Tomaža Lisca z dne 12. 5. 2016. Prav tako so se v javnosti že večkrat v različnih obdobjih pojavljale informacije o tem, koliko ZTO je kupila Republika Slovenija oziroma koliko jih (še) namerava kupiti. Iz tega po mnenju prosilca izhaja, da je organ sam večkrat sprožal javno debato ali v njej sodeloval s podatki, ki jih želi sedaj varovati z zavrnilno odločbo, hkrati pa iz obsega debate izhaja, da gre za zadevo večjega pomena za javnost. Ker se v okviru javne razprave oblikovanja blagovnih rezerv oziroma nakupa ZTO pojavljajo dvomi v pravilnost in smotrnost tega oblikovanja, prosilec ugotavlja, da obstaja velik javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov. Ta javni interes po mnenju prosilca prevlada nad interesom organa po tajnosti dokumentacije. Za zaupanje v ta posel in porabo javnih sredstev na splošno je ključno, da so podatki o porabi javnih sredstev v javnosti celoviti in točni. Poudaril je, da je zaupanje javnosti v porabo javnih sredstev v Republiki Sloveniji nizko in je zato še posebej pomembno, da se informacije v tako tveganih primerih objavijo. Dodal je še, da želi s pridobitvijo zahtevanih dokumentov prispevati k javni razpravi o porabi javnih sredstev pri nakupu ZTO, konkretno k razpravi o skladnosti delovanja Zavoda z obema zahtevanima sklepoma, kot tudi vlogi posameznih članov Vlade pri oblikovanju blagovnih rezerv, o čemer so se prav tako pojavljali dvomi. Namen prosilca je mogoče utemeljiti tudi na osnovi preteklega dela prosilca pri porabi javnih sredstev, konkretneje tudi pri porabi sredstev za nakup ZTO. Ob tem pripominja, da je v zahtevi izrecno poudaril, da predmet zanimanja niso morebitne operativne podrobnosti in da želi zahtevane informacije pridobiti kot t.i. »watchdog organizacija«. Glede navedb organa, da je IP o dostopu do predmetnih dokumentov že odločal, pa je navedel, da iz odločbe IP, na katero se sklicuje organ, jasno izhaja, da je interes javnosti odvisen od več okoliščin in se spreminja. Okoliščine nakupa ZTO in razkrita dejstva o tem nakupu med izdajo odločbe IP št. 090-317/2015/ in današnjim dnem pa kažejo, da je interes javnosti po celovitih informacijah o nakupu ZTO lahko celo večji, saj so se v tem času večkrat pojavljale dodatne informacije, ki so vzbujale dvom v pravilnost in smotrnost izvedbe tega nakupa.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 09001-19/2019/8 z dne 17. 6. 2019, poslal v pristojno odločanje IP. Pritožbi je priložil dokumente, ki se nanašajo na odločanje o dostopu do predmetnih sklepov po ZDIJZ.

Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja ter z namenom vpogleda v dokumente, ki so predmet tega pritožbenega postopka, je IP v prostorih organa 16. 7. 2019 opravil ogled brez prisotnosti strank (in camera), na podlagi 11. člena ZInfP. IP je na ogledu vpogledal v dokumente, o katerih je odločil v izreku te odločbe.

Pritožba je utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

IP nadalje ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki. Sporno v obravnavanem primeru je, ali so zahtevani podatki prosto dostopni ali ne. Ker je organ zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP presojal obstoj izjeme varstva tajnih podatkov.

Izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

V skladu s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen, to je ZTP.

IP pojasnjuje, da je izjema tajnih podatkov odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene, oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke – ZTP. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.

Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).

Pred konkretno opredelitvijo IP do pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da je posamezen dokument mogoče označiti kot tajen, IP ugotavlja, da obsegajo presojani sklepi po dve prilogi, in sicer:
-    prilogi Sklepa Vlade št. 30400-4/2015/6 z dne 5. 11. 2015 sta:
∙ Spremembe in dopolnitve Petletnega programa oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje 1. 1. 2014 – 31. 12. 2018,
∙ Ocena možnih škodljivih posledic št. 30400-4/2015/7 z dne 5. 11. 2015;
-    prilogi Sklepa Vlade št. 30400-4/2015/10 z dne 13. 11. 2015 sta:
∙ Spremembe in dopolnitve Petletnega programa oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje 1. 1. 2014 – 31. 12. 2018,
∙ Ocena možnih škodljivih posledic št. 30400-4/2015/11 z dne 13. 11. 2015;
-    prilogi Sklepa Vlade št. 30400-4/2015/14 z dne 17. 2. 2016 sta:
∙ Spremembe in dopolnitve Petletnega programa oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje 1. 1. 2014 – 31. 12. 2018,
∙ Ocena možnih škodljivih posledic št. 30400-4/2015/15 z dne 17. 2. 2016;
-    prilogi Sklepa Vlade št. 30400-2/2017/4 z dne 31. 8. 2017 sta:
∙ Spremembe in dopolnitve Petletnega programa oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje 1. 1. 2014 – 31. 12. 2018,
∙ Ocena možnih škodljivih posledic št. 30400-2/2017/5 z dne 31. 8. 2017.

Dokumenti so označeni s stopnjo tajnosti INTERNO, razen ocen možnih škodljivih posledic. Vlada je dokumente označila z navedeno stopnjo tajnosti na podlagi dokumentov oziroma ocen možnih škodljivih posledic Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju: MGRT). IP je tako vpogledal še v ocene možnih škodljivih posledic, ki jih je za gradivo pripravilo MGRT, in s katerimi organ razpolaga, in sicer št. 304-2/2015-203 z dne 3. 11. 2015, 304-2/2015-220 z dne 11. 11. 2015 in št. 304-1/2016-40 z dne 16. 2. 2016. Ministrstvo je v ocenah navedlo, da je določilo zaupnost podatkov na podlagi desete alineje 5. člena Zakona o blagovnih rezervah (v nadaljevanju: ZBR) . Ocenilo je, da bi razkritje podatkov imelo možne škodljive posledice za delovanje ali izvajanje nalog organa, ki bi utegnile nastati ob razkritju nepoklicani osebi, zato je predlogom sklepov o spremembah in dopolnitvah petletnega programa oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje 1. 1. 2014 do 31. 12. 2018, v skladu s 13. členom ZTP, določilo stopnjo tajnosti INTERNO.

Pisne ocene možnih škodljivih posledic je na podlagi 10. člena ZTP dokumentom ministrstva določil minister, ki je skladno z drugim odstavkom 10. člena ZTP po zakonu pooblaščena oseba za določanje tajnih podatkov, oziroma po njegovem pooblastilu državna sekretarka. Pisne ocene možnih škodljivih posledic Vlade pa je na podlagi 10. člena ZTP in pooblastila predsednika Vlade določila generalna sekretarka oziroma generalni sekretar.

Kot je nadalje ugotovil IP z vpogledom v predmetne dokumente, označene s stopnjo tajnosti INTERNO, so bile pisne ocene škodljivih posledic določene pred oziroma ob nastanku dokumentov. Ugotovil je tudi, da so dokumenti vidno označeni z oznako tajnosti INTERNO, ki je navedena na vsaki strani posameznega dokumenta (na vrhu in na spodnjem delu dokumenta).

Izhajajoč iz vsega navedenega IP zaključuje, da so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi formalni pogoji za določitev dokumenta za tajnega, poleg tega pa je izpolnjen tudi materialni kriterij. Vsebina zahtevanih dokumentov se nanaša na gospodarske zadeve, ki so pomembne za javno varnost, ki je eno izmed varovanih področij delovanja države po 5. členu ZTP.

Test interesa javnosti

Ker je IP glede zahtevanih dokumentov, označenih s stopnjo tajnosti INTERNO, ugotovil, da gre za tajne podatke, s čimer je podana izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in ker se je prosilec v pritožbi skliceval, da je razkritje zahtevanih informacij v javnem interesu, se je IP v nadaljevanju opredelil tudi do tega.

Test interesa javnosti je urejen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. IP), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ (ti primeri pa v obravnavanem primeru niso podani, op. IP). Iz prve alineje drugega odstavka 6. člena ZDIJZ tako izhaja, da testa interesa javnosti ni dovoljeno izvajati pri izjemi tajnih podatkov, ki so označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti (TAJNO in STROGO TAJNO).

V obravnavanem primeru so predmet presoje dokumenti, ki so označeni s stopnjo tajnosti INTERNO, torej najnižjo stopnjo tajnosti, zato je izvajanje testa interesa javnosti v obravnavanem primeru dovoljeno.

Upoštevaje pritožbene navedbe prosilca in ugotovljeno dejansko stanje, je moral IP v obravnavanem pritožbenem postopku presoditi, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanih dokumentov, ki se nanašajo na spremembe in dopolnitve petletnega programa oblikovanja državnih blagovnih rezerv od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2018 (v delu, ki se nanaša na ZTO), večji od interesa (tudi ta je javni interes), ki se kaže v varovanju teh podatkov zaradi izjeme varstva tajnih podatkov.

Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Javni interes za razkritje je na npr. močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd.. Pojem interesa javnosti tako ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko javni interes s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova javnega interesa torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa javnega interesa omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo javni interes za razkritje. Pri tem IP izpostavlja še stališče sodne prakse, iz katere izhaja, da bi bil javni interes glede razkritja podan, »če bi bile ogrožene take vrednote kot je npr. življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno«.  Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo.

Pred nadaljnjo obrazložitvijo se IP opredeljuje še do navedbe organa, da je IP že odločal o dostopu do  sklepa Vlade št. 30400-4/2015/6 in dostop zavrnil. Kot je IP že večkrat poudaril v svojih odločbah, se lahko javni interes s časom spreminja. Pri predmetnem sklepu je mogoče ugotoviti, da se je spremenilo dejansko stanje, kar IP utemeljuje v nadaljevanju pri presoji javnega interesa
V obravnavanem primeru razlogi za varovanje posameznih zahtevanih dokumentov izhajajo iz ocen možnih škodljivih posledic. Kot objekt varstva je navedeno delovanje ali izvajanje nalog MGRT oziroma Zavoda. Po drugi strani pa prosilec ugotavlja, da obstaja velik javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov, ker se v okviru javne razprave oblikovanja blagovnih rezerv oziroma nakupa ZTO pojavljajo dvomi v pravilnost in smotrnost tega oblikovanja, in ta javni interes po mnenju prosilca prevlada nad interesom organa po tajnosti dokumentacije. Po mnenju prosilca je za zaupanje v ta posel in porabo javnih sredstev na splošno ključno, da so podatki o porabi javnih sredstev v javnosti celoviti in točni. Poudaril je, da je zaupanje javnosti v porabo javnih sredstev v Republiki Sloveniji nizko in je zato še posebej pomembno, da se informacije v tako tveganih primerih objavijo.

IP je ob tehtanju vseh argumentov sprejel zaključek, da je treba slediti argumentom prosilca in dostop do zahtevanih dokumentov, ki so označeni s stopnjo tajnosti INTERNO, delno dovoliti, ker (ne glede na to, da gre za izjemo tajnih podatkov po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) javni interes za razkritje prevlada. Pri tem je IP upošteval naslednje argumente:
-    V predmetni zadevi je odločilnega pomena časovni faktor. Prosilec zahteva dokumente, ki se nanašajo na leta 2015, 2016 in 2017. Gre za sklepe Vlade, ki spreminjajo in dopolnjuje petletni program oblikovanja državnih blagovnih rezerv od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2018, torej se nanašajo na predhodni program oblikovanja državnih blagovnih rezerv. Povedano drugače, trije zahtevani sklepi so nastali pred več kot tremi leti, eden pred dvema, noben od sklepov pa se ne nanaša na aktualni program oblikovanja državnih blagovnih rezerv. Pri tem je še treba poudariti dejstvo, da so predmetni postopki že zaključeni.
-    Iz obširnega poročanja v javnih občilih se je lahko vsak seznanil s tem, da je Republika Slovenija na meji za regulacijo migrantskih tokov uporabila žičnato in panelno ograjo. Kot utemeljeno opozarja prosilec, je bilo v javnosti mogoče zaslediti različne dvome o smotrnosti in pravilnosti poslovanja Zavoda v delu, ki se nanaša na nakup ZTO. Pojavljale so se različne in nasprotujoče si informacije o tem, kakšna je bila cena ograje, pod kakšnimi pogoji so bile sklenjene pogodbe za nabavo in ali sledijo načelu ekonomičnosti. V okviru revizije izvrševanja državnega proračuna za leto 2015 se je z nakupom ograje ukvarjalo tudi Računsko sodišče. Kot je zaslediti, se dvomi o smotrnosti in pravilnosti poslovanja Zavoda pojavljajo še danes. Ministrstvo za notranje zadeve je v letošnjem letu, odredilo izredni revizijski nadzor nad vsemi postopki.  Družba MINIS d.o.o. je bila celo na podlagi sodbe sodišča uvrščena na seznam gospodarskih subjektov z negativnimi referencami in pet let ne sme sodelovati v postopkih javnega naročanja.  Vse to ne povečuje zaupanja javnosti v delo državnih organov in drugih vključenih institucij, ravno obratno.
-    Za pravilno in celovito seznanitev javnosti s podatki o porabi javnih sredstev v zvezi z nabavo in postavitvijo ZTO je v javnem interesu, da se razkrijejo zahtevani podatki v celoti. Kot se je IP prepričal z vpogledom v te dokumente so le-ti bolj ali manj podobne vsebine, obsegajo samo določene podatke o nabavi ZTO, kot so količina in zneski, posamezni pa še določene značilnosti blaga (npr. dimenzije). Iz njih niso razvidni podatki kot npr. geolokacija ograje, časovna dinamika postavitve po posameznih delih meje, način postavitve,…). Ugotoviti je mogoče tudi, da zahtevani dokumenti ne obsegajo podatkov, ki bi lahko vplivali na učinkovitost regulacije migrantskih tokov na meji. Povedano drugače, z razkritjem predmetnih dokumentov Zavodu, organu in Republiki Sloveniji ne bi nastala škoda, ki je večja od interesa javnosti, da se celovito seznani z zahtevanimi informacijami o tem. Ob tem IP pripominja, da je v interesu javnosti, da v demokratični družbi razpolaga z nepristranskimi, objektivnimi informacijami, na podlagi katerih se lahko informirano odloča v/o javnopravnih zadevah in tudi vrši nadzor nad porabo javnih sredstev, kar je v skladu s 3. in 39. členom Ustave Republike Slovenije .
-    Podatki o tem, koliko metrov ZTO je bilo postavljenih na meji, so bili v javnosti že objavljeni, pa tudi drugi podatki. Prav tako je Vlada javnosti v preteklosti že podala podatke o povprečni ceni rezalne žice na tekoči meter, skupni vrednosti rezalne žice, vrednosti potrebnega pripadajočega materiala (nosilne palice, pritrdilni klini, jeklena žica, …). Javnosti so bili in so še javno dostopni tudi drugi podatki v zvezi s postavitvijo ZTO, kot to izhaja iz sporočila Vlade za javnost (128. redna seja Vlade) v zvezi s Poročilom o realizaciji sklepa Komisije za nadzor javnih financ o načinu nabave, izbire dobavitelja in postavitve ograje na južni meji z Republiko Hrvaško , kot npr.:
∙ cena za tekoči meter postavitve je po pogajanjih znašala 7,69 evrov z DDV, vsi stroški nakupa in postavitve žične ograje (rezilna žica + material + postavitev) so znašali 2.600.823,60 evrov;
∙ panelno ograjo predstavljajo paneli višine 2,5 m z nadgradnjo brinov, v katero se postavi žična ograja »concertina« premera 45 cm, montaža ograje je izvedena brez betoniranja, in sicer zaradi možnosti prestavitve na drugo lokacijo brez poškodb,
∙ na meji z Republiko Hrvaško je bilo postavljenih 36.808,76 metrov panelne ograje in 301 vrata različnih širin,
∙ skupna vrednost nabave panelne ograje (panele, stebri, vijaki, žična ograja premera 45 cm in pritrdilni material) in vrat skupaj s postavitvijo je znašala 4.027.499,39 evrov, skupni stroški nabave in postavitve rezalne žice in panelne ograje na meji z Republiko Hrvaško so znašali 6.628.322,99 evrov.  
Javnost je torej že seznanjena s podrobnostmi glede predmetnih podatkov, s vpogledom v predmetne dokumente pa bi imela javnost možnost preveriti vse informacije, ki so ji bile dane s strani organov.
-    O postavitvi in dobavi ograje na meji so bila sprožena vprašanja tudi v Državnem zboru.
-    Gre za porabo javnih sredstev, v javnosti pa se pojavljajo očitki o netransparentnem in negospodarnem nakupu ograje.  Pri tem je posebnega pomena tudi dejstvo, da postopki niso bili izpeljani v okviru javnega naročanja. Glede na izjavo predstavnika Zavoda so bili prepuščeni lastni iznajdljivosti ter k sodelovanju povabili tiste, za katere so vedeli.   
-    Pred kratkim je Ministrstvo za javno upravo objavilo odločitev o oddaji javnega naročila za dobavo in postavitev začasnih tehničnih ovir v dolžini 40 kilometrov ter za dobavo stebrov in sidrnih vijakov ter montažo panelne ograje.  Gre torej za istovrstno blago katerega podatki so predmet presoje v tem pritožbenem postopku. Tokrat je ministrstvo izvedlo javno naročilo in že objavilo določene podatke o izbranem izvajalcu in poslu (o količini, znesku,…). Povedano drugače, istovrstni podatki, ki niso več aktualni, so še vedno označeni s stopnjo tajnosti, medtem ko je bilo pri aktualnih podatkih izvedeno javno naročilo in podatki niso označeni s stopnjo tajnosti, ampak so javnosti že dostopni. Pri tem javnem naročilu je izrecno navedeno tudi, da je glavna lokacija oziroma kraj izvedbe meja z Republiko Hrvaško. Javno so objavljeni ponudniki in izbrana ponudba.  Prav tako je javno objavljena specifikacija blaga (dimenzije, tehnični opis,…).
-    Ne nazadnje je treba upoštevati tudi dejstvo, na katerega je opozorilo sodišče v sodbi št. I U 1688/2016-17, in to je, da je prosilec nevladna organizacija, ki se ukvarja s civilnim nadzorom nad porabo javnih sredstev v luči kultiviranja zaupanja javnosti v javne institucije in politike. Kot je navedel prosilec, želi s pridobitvijo zahtevanih dokumentov prispevati k javni razpravi o porabi javnih sredstev pri nakupu ZTO, konkretno k razpravi o skladnosti delovanja Zavoda s sklepi Vlade, kot tudi vlogi posameznih članov Vlade pri oblikovanju blagovnih rezerv, o čemer so se prav tako pojavljali dvomi.

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da so v obravnavanem primeru izražene okoliščine, ki so v prid javnemu interesu, tehtanje vseh okoliščin v danem primeru pa IP je pripeljalo do zaključka, da je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij močnejši od interesa, da se ti podatki zavarujejo zaradi varovanja tajnih podatkov, s katerimi se v obravnavanem primeru varuje delovanje MGRT.

IP je ugotovil, da se v posameznih dokumentih nahajajo tudi osebni podatki podpisnikov, vendar je ob upoštevanju določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katero so absolutno javno dostopni podatki posameznikov, ki so v zvezi s porabo javnih sredstev ter opravljanjem javne funkcije in delovnega razmerja javnega uslužbenca, prosto dostopni.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca utemeljena, zato je odločbo organa po dopolnjenem postopku odpravil in sam odločil o zadevi, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Ker iz tretjega odstavka 17. člena ZTP izhaja, da se mora podatek oziroma dokument obravnavati kot tajen, tudi če je označen le s stopnjo tajnosti (torej, če je izpolnjen le eden izmed formalnih elementov), je IP naložil MGRT in organu, da iz zahtevane dokumentacije, ki je označena s stopnjo tajnosti INTERNO, v delu, v katerem se nanaša na nakup zaščitnih tehničnih ovir, umakneta to stopnjo tajnosti (kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe).

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah  oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Nataša Siter, univ. dipl. prav.
svetovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:   
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke