Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 10.12.2019
Naslov: Transparency International Slovenia - Komisija za preprečevanje korupcije
Številka: 090-249/2019
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Omejitev po posebnem zakonu, Osebni podatek
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do Evidence zadev s področja nesorazmernega povečanega premoženja iz 45. čl. ZIntPK. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji za zavrnitev dostopa na podlagi drugega odstavka 23. člena ZlntPK, ki do zaključka postopka v zvezi s prijavo suma korupcije, izključuje uporabo določb ZDIJZ. Organ je namreč pojasnil, da dokler se postopki še vodijo, to na podatke v evidenci ne vpliva, saj se podatki iz odprtih postopkov v evidenco ne vpisujejo. Vpis podatkov se izvede šele, ko organ zaključi, da bo podal predlog za uvedbo finančne preiskave. Organ je tako zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje, posledično pa zmotno uporabil materialno pravo. Dostop do zahtevane evidence se mora zato obravnavati po ZDIJZ. IP je nadalje ugotovil, da organ evidence po vsebini ne vodi na način, kot to predvideva 45. čl. ZIntP, temveč v Excel tabelo po drugem odstavku 45. člena ZIntP vpisuje druge vrste podatkov, kot jih predvideva zakon, ostale dele Excel tabele pa ne izpolnjuje, zato je IP ocenil, da gre v obravnavanem primeru za nepopolno ugotovljena dejstva z vidika vprašanja, ali organ dejansko razpolaga z dokumentom, ki je predmet zahteve. Glede na navedeno je IP zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, da se opredeli od zahtevanega dokumenta. Če bo organ ocenil, da predložena evidenca ustreza zahtevi, jo mora preizkusiti z vidika obstoja izjem in v postopek poklicati osebe, ki so v evidenci navedene.  

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-249/2019/6

Datum: 10. 12. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 7. 11. 2019, Transparency International Slovenia – društvo integriteta, ki ga po pooblastilu z dne 30. 1. 2019 zastopa Vid Tomić, generalni sekretar, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 21. 10. 2019, št. 0900-41/2019-2 21005, Republike Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 7. 11. 2019 se ugodi in se odločba Republike Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije z dne 21. 10. 2019, št. 0900-41/2019-2 21005, odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 - tih dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 15. 10. 2019 po elektronski poti na organ naslovil zahtevo po ZDIJZ, da mu organ v elektronski obliki, na elektronski naslov, posreduje zbirko podatkov »Evidenco zadev s področja nesorazmernega povečanega premoženja iz 45. čl. ZIntPK«.

 

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 21. 10. 2019, št. 0900-41/2019-2 21005, s katero je zahtevo za posredovanje zbirke podatkov »Evidenca zadev s področja nesorazmerno povečanega premoženja iz 45. člena ZlntPK«, zavrnil. Posebni stroški v postopku niso nastali.

 

V obrazložitvi odločbe je organ povzel definicijo informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ in določbo drugega odstavka 23. člena ZlntPK, ki do zaključka postopka v zvezi s prijavo suma korupcije, izključuje uporabo določb ZDIJZ. Nadalje je organ navedel, da glede drugega in tretjega pogoja 4. člena ZDIJZ, organu določba enajste alineje drugega odstavka 76. člena ZlntPK nalaga, da vodi evidenco zadev s področja nesorazmerno povečanega premoženja iz 45. člena ZlntPK (osebno ime, funkcija oziroma položaj zavezancev iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, seznam obvestil po drugem odstavku 45. člena tega zakona, seznam obvestil iz četrtega odstavka 45. člena tega zakona, seznam sprejetih odločitev po petem odstavku 45. člena tega zakona in seznam ukrepov po šestem odstavku 45. člena tega zakona), za namene ugotavljanja premoženjskega stanja zavezancev, za odločanje o kršitvah ter sodelovanja s pristojnimi državnimi organi. Pri navedeni evidenci gre za dokument, ki ustreza definiciji informacije javnega značaja po ZDIJZ, zato je organ v nadaljevanju preveril, ali je dostop do nje/ga potrebno zavrniti, zaradi katerega od zakonsko določenih razlogov. Zakonski razlog za zavrnitev dostopa do evidence zadev s področja nesorazmerno povečanega premoženja iz 45. člena ZlntPK je podan v določbi drugega odstavka 23. člena ZlntPK, ki določa, da se za dokumente, dosjeje, evidence in drugo dokumentarno gradivo iz postopka, ki ga komisija izvaja v zvezi s prijavo suma korupcije, do zaključka postopka pred komisijo, ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

Organa določba enajste alineje drugega odstavka 76. člena ZlntPK ne zavezuje zgolj k temu, da vodi evidenco zadev s področja nesorazmerno povečanega premoženja iz 45. člena ZlntPK, temveč tudi, da jo vodi izključno samo za namene ugotavljanja premoženjskega stanja zavezancev, za odločanje o kršitvah ter sodelovanja s pristojnimi državnimi organi. Vezano za te namene je organ vpogledal v evidenco zadev dokumentarnega gradiva in pri tem ugotovil, da se v zadevi št. 06032-1/2018 vodi postopek ugotavljanja premoženjskega stanja določenega zavezanca, v okviru katerega organ še ni sprejel nobene od odločitev, ki pomenijo zaključek postopka komisije v skladu z določbami V. poglavja Poslovnika komisije (Uradni list RS, št. 24/12). Evidence zadev s področja nesorazmerno povečanega premoženja iz 45. člena ZlntPK kot dokumenta, ki ga zahteva prosilec, tako ni mogoče šteti za informacijo javnega značaja in je dostop do nje/ga potrebno zavrniti v celoti, saj določba drugega odstavka 23. člena ZlntPK kot specialna določba izključuje uporabo zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja (tako tudi IP odločbi št. 090-82/2013 z dne 24. 6. 2013). Določba drugega odstavka 23. člena ZlntPK jasno in nedoumno določa, da se za dokumente, dosjeje, evidence in drugo dokumentarno gradivo iz postopka, ki ga komisija izvaja v zvezi s prijavo suma korupcije, do zaključka postopka pred komisijo, ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Glede na navedeno je organ zahtevo prosilca zavrnil. Glede oblike zahtevane informacije je organ navedel, da je prosilec evidenco zadev s področja nesorazmerno povečanega premoženja iz 45. člena ZlntPK zahteval v e-obliki, a glede na to, da je njegova zahteva zavrnjena, je odpadla tudi podlaga za odločitev organa o obliki prejema.

 

Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 7. 11. 2019 pri organu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je organ napačno uporabil drugi odstavek 23. člena ZIntPK. Prosilec je nadalje pojasnil, da je IP v odločbi številka: 090-82/2013/5 z dne 24. 6. 2013 glede uporabe drugega odstavka 23. člena ZlntPK zapisal: »Glede na to, da je postopek v večjem delu obravnave zadeve že zaključen, določba drugega odstavka 23. člena ZlntPK, ki izključuje uporabo ZDIJZ, pride v poštev le glede dokumentov, ki so še v postopku reševanja«. Iz odločbe organa ne izhaja, da bi bila zahtevana Evidenca dokument znotraj postopka v reševanju, temveč da je v postopku le ena izmed zadev (št. 6032-1/2018), ki so v Evidenci zavedene. Prosilec meni, da bi moral v tem primeru organ uporabiti določbe 7. člena ZDIJZ in omogočiti delni dostop do evidence, pri čemer bi v Evidenci prekril zadevo v obravnavi, omogočil pa dostop do preostanka dokumenta. Posledično je prosilec stališča, da popolna zavrnitev dostopa z uporabo drugega odstavka 23. člena ZlntPK v tem primeru ni dopustna.

 

Organ je z dopisom št. 0900-41/2019/4 z dne 11. 11. 2019 ugotovil, da je pritožba prosilca pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi in jo je s prilogami odstopil v reševanje IP.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru organ navedel, da z zahtevano evidenco razpolaga in da sodi v delovno področje organa, kar pomeni, da izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Vendar pa je organ dostop do evidence zavrnil z utemeljitvijo, da v zadevi št. 06032-1/2018 vodi postopek ugotavljanja premoženjskega stanja določenega zavezanca, v okviru katerega organ še ni sprejel nobene od odločitev, ki pomenijo zaključek postopka komisije, zaradi česar so podani razlogi po drugem odstavku 23. člena ZlntPK, ki kot specialna določba izključuje uporabo zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja za postopke, ki še niso zaključeni.

 

IP je v tej zvezi, z dopisom št. 090-249/2019/2, z dne 13. 11. 2019, pozval organ, da pojasni povezavo med vodenjem evidence iz 11. alineje drugega odstavka 76. čl. ZIntPK, ki se vodi za namen ugotavljanja premoženjskega stanja zavezancev, s postopkom, ki ga komisija izvaja v zvezi s prijavo suma korupcije, iz drugega dostavka 23. člena tega zakona. Ter nadalje, da so v skladu z zakonom v evidenco zadev s področja nesorazmerno povečanega premoženja iz 45. člena vključeni naslednji podatki: osebno ime, funkcija oziroma položaj zavezancev iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, seznam obvestil po drugem odstavku 45. člena tega zakona, seznam obvestil iz četrtega odstavka 45. člena tega zakona, seznam sprejetih odločitev po petem odstavku 45. člena tega zakona in seznam ukrepov po šestem odstavku 45. člena tega zakona, kar po razumevanju IP pomeni, da gre za podatke, ki so že »zaključeni« in dokler npr. odločitev ali ukrep nista sprejeta, nista del evidence, ki se kot taka spreminja in sproti ažurira, ko komisija razpolaga s podatki, ki se vključijo v evidenco. Iz zakonskega nabora podatkov v evidenci namreč ne izhaja, da bi se v evidenco vpisovali podatki, ki so še del obravnave oziroma so še v postopku reševanja. IP je zaprosil organ, da navedeno pojasni. V kolikor se v evidenci vodijo tudi postopki, ki še niso zaključeni, naj se organ opredeli do izvedbe delnega dostopa.

 

Organ je z dopisom z dne 19. 11. 2019, št. 0900-41/2019/6, navedel, da do zaključka postopka, ki ga organ izvaja v zvezi s prijavo suma korupcije iz drugega odstavka 23. čl. ZIntPK, podatki iz tega postopka niso vključeni v evidenco iz 45. čl. ZIntPK. To pomeni, da evidenca iz 45. čl. ZIntPK ne zajema podatkov iz zadeve št. 06032-1/2018, ker se postopek ugotavljanja premoženjskega stanja določenega zavezanca še vodi oziroma organ ni sprejel nobene od odločitev, ki pomenijo zaključek postopka organa v skladu z določbami V. poglavja Poslovnika komisije (Ur. l. RS št. 24/12).

 

Z namenom popolne ugotovitve dejanskega stanja je IP dne 5. 12. 2019 pri organu opravil tudi ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP. Na ogledu je organ na vprašanje IP, če se določeni postopek še vodi, kako to vpliva na podatke v evidenci, pojasnil, da dokler se postopki še vodijo, to na podatke v evidenci ne vpliva, saj se podatki iz odprtih postopkov v evidenco ne vpisujejo. Vpis podatkov se izvede šele, ko organ zaključi, da bo podal predlog za uvedbo finančne preiskave.

 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da sklicevanje organa, da je postopek v zadevi št. 06032-1/2018 še v teku, v obravnavanem primeru ni relevantno, saj evidenca ne vsebuje podatkov iz odprtega postopka, zato odprti postopek na dostop do evidence, ki pomeni »namensko in sistematično spremljanje, vpisovanje podatkov (kot to predvideva zakon)«, ne more vplivati. Organ je namreč nedvoumno pojasnil, da v evidenco podatkov iz odprtih postopkov ne vpisuje. Slednje izhaja tako iz same evidence oz. iz Excel tabele kakor tudi iz zakonske določbe, da se v evidenco vpisujejo zgolj že zaključene ugotovitve oz. seznami odločitev, ukrepov. IP zato zaključuje, da niso podani razlogi za izključitev ZDIJZ na podlagi drugega odstavka 23. člena ZlntPK, zaradi česar je organ zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje, posledično pa zmotno uporabil materialno pravo.

 

IP glede na navedeno ugotavlja, da je treba dostop do »Evidence zadev s področja nesorazmerno povečanega premoženja iz 45. člena ZlntPK« obravnavati z vidika ZDIJZ. IP je na ogledu in camera ugotovil, da organ vodi zahtevano evidenco v Excelovi tabeli, ki jo je vzpostavila uslužbenka, ki ni več zaposlena pri organu. IP je prevzel v spis CD, na katerega je organ prepisal celotno evidenco na dan izdaje odločbe, dne 21.10. 2019, ki se od takrat do ogleda, po pojasnilu organa, ni v ničemer spremenila.

 

Organ je že v dopisu z dne 19. 11. 2019, št. 0900-41/2019/6 pojasnil, da v skladu z določbo 11. alineje drugega odstavka 76. člena ZlntPK vodi evidenco zadev s področja nesorazmerno povečanega premoženja iz 45. člena ZlntPK. V praksi se določba 11. alineje drugega odstavka 76. člena ZlntPK izvaja na način, da so v evidenci zapisani podatki o osebnem imenu zavezanca, njegovi funkciji/položaju in o seznamu obvestil po drugem odstavku 45. člena ZlntPK, ne pa tudi podatki, vezani na seznam obvestil iz četrtega odstavka 45. člena ZlntPK, seznam sprejetih odločitev po petem odstavku 45. člena ZlntPK in seznam ukrepov po šestem odstavku 45. člena ZlntPK. V praksi organa pri vodenju postopkov nadzora nad premoženjskim stanjem je izvajanje določbe 45. člena ZlntPK pokazalo na določene pomanjkljivosti, zato vsi podatki v evidenci tudi niso zavedeni, in sicer iz razlogov, ki sledijo v nadaljevanju. Ena od ključnih pomanjkljivosti določbe 45. člena ZlntPK je v tem, da postopkov nadzora nad premoženjskim stanjem ni mogoče širiti na družinske člane zavezanca, slednje pa se pogosto prepleta s premoženjem zavezanca, zaradi česar organ v postopkih nadzora nad premoženjskim stanjem z nesorazmernim naporom ugotavlja, ali je do povečanega premoženja tudi prišlo. Druga ključna pomanjkljivost je v tem, da npr. določbe tretjega odstavka 45. člena ZlntPK ni možno izvršiti, ker župan kot neposredno izvoljeni funkcionar, nima »nadzornega« organa oziroma organa za izvolitev ali imenovanje in ga tako ni možno razrešiti s funkcije. Obe navedeni situaciji organ rešuje na način, da v postopkih nadzora nad premoženjskim stanjem sodeluje s Finančno upravo RS. Poleg navedenega pa bi organ lahko z izvajanjem navedenega člena ogrozil tudi tajnost postopkov finančnih preiskav, ki se vodijo po Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (dalje ZOPNI), zaradi česar je nujno sodelovanje organa s Finančno upravo RS in Specializiranim državnim tožilstvom. Glede na to, da določbe ZOPNI kot poznejšega predpisa urejajo postopek finančne preiskave, začasno zavarovanje odvzema, začasen odvzem, hrambo, upravljanje in odvzem premoženja nezakonitega izvora, sta določbi petega in šestega odstavka 45. člena ZlntPK, ki urejata ukrepe za začasno ustavitev transakcij ali zavarovanja denarja in premoženja z namenom odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi, oziroma denarja in premoženja nezakonitega izvora oziroma obveznost poročanja komisiji o sprejetih ukrepih, za organ v praksi postali neizvršljivi.

 

Na ogledu in camera pa je organ še dodatno pojasnil, da v evidenco ne napiše datuma, št. zadeve, ali kateregakoli drugega podatka, ki bi lahko konkretiziral postopek. Organ je opozoril, da določbe drugega odstavka 45. čl. ZIntP ne izvaja na način, kot določa zakon, da se obvesti organ, pri katerem funkcionar opravlja funkcijo, ker določeni funkcionarji nimajo nadrejenega (npr. župan, poslanec, ki so neposredno vodeni), zato organ postopke vodi na način, da poda predlog za uvedbo finančne preiskave pristojnemu organu, (npr. DURS oz. FURS, Okrožno državno tožilstvo, NPU oz. policija), da izvede postopke, v skladu z njihovimi pristojnostmi in to zapiše v rubriko seznam obvestil po drugem odstavku 45. čl. ZlntPK. Glede vpisa po 4. odstavku organ pojasni, da ker ni izpolnjen pogoj iz drugega odstavka, ni podlage za vpis podatkov iz 4. odstavka tega člena. Organ ne izvaja postopka niti po 5. odstavku, ker se morajo predhodno izvesti postopki po ZOPNI, zato organ tudi ne vodi podatkov v evidenci po petem odstavku in posledično tudi ne po šestem odstavku. Organ torej v zvezi z nesorazmernim povečanjem premoženja zgolj ugotovi, da je prišlo do povečanja, ne sprejme pa nobene končne vsebinske odločitve v smislu ukrepa, npr. razrešitev iz funkcije, ker organ teh pristojnosti nima. Končna odločitev organa je zgolj ugotovitev ali gre za nesorazmerno povečanje premoženja ali ne, in če ugotovi nesorazmerno povečanje premoženja, odstopi zadevo pristojnim organom oz. poda predlog za uvedbo finančne preiskave.

 

Glede na pojasnilo organa, da evidence po vsebini ne vodi na način, kot to predvideva 45. čl. ZIntP, temveč v Excel tabelo po drugem odstavku 45. člena ZIntP vpisuje druge vrste podatkov, kot jih predvideva zakon, ostale dele Excel tabele pa ne izpolnjuje, IP ocenjuje, da gre v obravnavanem primeru za nepopolno ugotovljena dejstva z vidika vprašanja, ali organ dejansko razpolaga z dokumentom, ki je predmet zahteve.

 

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki so mu poznane vse okoliščine glede vodenja evidence zadev s področja nesorazmerno povečanega premoženja iz 45. člena ZlntPK in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo.

 

V ponovljenem postopku bo moral organ izvesti ugotovitveni postopek, v katerem se bo moral najprej opredeliti do dokumenta, ki je predmet zahteve, ali torej razpolaga z »Evidenco zadev s področja nesorazmerno povečanega premoženja iz 45. člena ZlntPK«. V kolikor bo organ ocenil, da Excel tabela, ki jo je predložil IP, ustreza zahtevi prosilca, z vidika kriterija materializirane oblike, pa bo moral dokument presojati z vidika izjem iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ in se v primeru obstoja izjeme konkretno opredeliti do tega, katera zakonska izjema od prostega dostopa je podana in jo tudi utemeljiti. Organ mora preizkusiti tudi, ali so podane okoliščine iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere se kljub morebitnemu obstoju izjem dostop dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca ali s porabo javnih sredstev.

 

Ker so v obravnavanem primeru v Excel tabeli vsebovani osebi podatki oseb, je organ dolžan, v skladu 7. in 9. členom ZUP, v postopek pritegniti te osebe, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.

 

Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je pritožba zoper izpodbijano odločbo utemeljena. IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka